STRPNOST IN LAHKOTA ISLAMA

STRPNOST IN LAHKOTA ISLAMA

 
 
 

STRPNOST IN LAHKOTA ISLAMA

سماحة الإسلام باللغة السلوفينية

 

 

Abd Ar-Rahmân bin Abd Al-Kerim Aš-Šiha

د. عبد الرحمن بن عبد الكريم الشيحة

 

Prevod:

EUROPEAN ISLAMIC RESEARCH CENTER (EIRC)

المركز الأوروبي للدراسات الإسلامية

& Abd Allah el-Slovini

 

WWW.ISLAMLAND.COM

 

 

 

V imenu Allaha Ar-Rahman (Milostnega), Ar-Raheem (Usmiljenega)

PREDGOVOR

Hvaljen naj bo Allah, mir in blagoslov naj bosta z našim glasnikom vere Muhammedom (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), njegovo družino in z vsemi njegovimi ashabi (prijatelji).

Ker je islam vedno bolj obtožen terorizma in se mu pripisuje, tisto kar mu ne pripada od opisov, ki imajo za cilj odvračanje od njega – in to zaradi naraščajočega števila tistih, ki ga sprejemajo – in so se v javnosti začele pojavljati obtožbe in dvomi glede njega, ki nimajo nobene osnove niti resničnosti, temveč so to razlage, ki so v skladu z osebnimi stališči in usmeritvami tistih, ki sovražijo islam in njegove slednike, zato me je prosil šejh (učenjak) Muhammed Sejfuddin, vodja islamskega kulturnega in izobraževalnega centra v Braunschweigu, v Nemčiji, naj napišem kratko knjigo, v kateri bo povzeto razložena strpnost in lahkota (enostavnost) islama, on ima zaslugo, po Allahu, da se je pojavila ta knjiga. Ta pojav me je zelo presenetil, še posebej v Nemčiji, ker lahko resnično in odkrito povem, da so nemški ljudje, dobri ljudje in njihova dobrota se je povečevala vedno, ko sem jih spoznaval. To mnenje, o tem narodu, sem povedal iz medsebojnega mešanja in sodelovanja z njimi, ker veliko Nemcev prihaja v mojo deželo, bodisi zaradi posla ali trgovine in dokler so oni tako dobri, je tudi njihova vlada značilna po tem opisu, ker dober narod nikoli ne bo izbral, razen dobro vodstvo, prav tako je to vidno skozi zmerna stališča nemške vlade v številnih dogodkih na mednarodnem prizorišču in jaz čestitam nemškemu narodu na tej dobri vladi in prav tako čestitam nemški vlada na tem dobrem narodu. Govorim osebno in lahko rečem, da ljubim Nemčijo in ji želim vsako dobro, vzpon in napredek. Želim jih pomiriti, da je resnično v ozadju pravilnega islama samo ljubezen, naklonjenost in mir za vse (ljudi) in to bodo spoznali skozi branje te knjige. Upam, da bodo vlada in ljudje resno razmišljali o izboru in podpori pravega islama in ga podprli ter dali, da najboljše pride na površje (da bi ga ljudje videli v pravi podobi), to od njih prosim z lepim mnenjem o njih. Ker bodo oni z izborom islama popravili svojo družbo od velikega števila težav, v katerih živijo zaradi sodobne civilizacije, v kateri je razširjena narkomanija, različne odvratne stvari, neposlušnost, razpad družine itd..Prav tako bodo izboljšali svoje gospodarstvo z izborom finančnega sistema, ki ne pozna finačnih kriz ali uničujoče nihanje gospodarstva, kakršnega smo priča danes v našem svetu. Dokaz temu je poziv velikega števila držav, da se sprejme islamski gospodarski (ekonomski) sistem. S političnega vidika si bodo pridobili, zaslužili in pritegnili naklonjenost 1, 57 milijarde muslimanov, ki predstavljajo četrtino svetovnega prebivalstva. Pridobili bodo posebne in koristne zveze z ne manj kot 90 odstotkov islamskih držav. Mi pa ne zanikamo, da obstajajo nekateri muslimani, ki so s svojimi dejanji ustvarili slabo podobo islama, bodisi namerno ali nenamerno. Vendar pa je nepravično pripisati islamu napake in postopke oz. dejanja nekaterih njegovih privržencev, ki ne sledijo pot pravega islama.

In na koncu iskreno pravim, da imam rad Nemčijo in njen narod, dokaz temu je velika in hitra interakcija glede zahteve šejha Muhammeda Sejfuddina in čestitam Nemčiji za prisotnost ljudi podobnih njemu v njej, ker je on zmerna oseba v njegovem klicu in njegovimi iskrenimi usmeritvami (idejami in pristopu) z jasnim ciljem, zvest svoji deželi in ljubeč do nje in njenih prebivalcev, tako ga ocenjujemo, Allah pa ga bo obračunal za dejanja in ocenil.

 

UVOD

Hvaljen naj bo Allah, mir in blagoslov naj bosta z našim glasnikom vere Muhammedom (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), njegovo družino in z vsemi njegovimi ashabi (prijatelji).

Med vzroki, ki so pomagali k širjenju islama in njegovega sprejetja pri nemuslimanih je tisto, kar je značilno zanj od lahkega razumevanja, olajšanega učenja, strpnega ravnanja in ne zoperstavljanje (nasprotovanja in nesklada) zdravi naravi pri človeku, na kateri je Allah ustvaril ljudi, ampak je to jasen poziv k njeni skladnosti in njenem ne zoperstavljanju, tako kot je to pojasnil Vsemogočni in Vzvišeni Allah v svojem govoru: »Oprimi se prave vere, kot vernik sledi temu Allahovemu delu, po katerem je ustvaril ljudi. Allahove vere ni potrebno spreminjati, zakaj to je prava vera, le da večina ljudi tega ne ve.« (Ar-Rum (Bizantinci) 30. verz)

Če vzamemo primer, ki to pojasnjuje in to je spolni seksualni nagon, katerega islam ni prezrl zaradi umazanije niti prepovedal, temveč je določil, da se k njemu hitro pristopi in da se on poteši, tako Vzvišeni Allah pravi: »Možite in ženite neomožene in neoženjene med vami, tudi krepostne služabnike in služabnice. Če so siromašni, jim bo Allah daroval od svojega obilja. Allah je neskončno dober in vseveden.« (An-Nur (Svetloba) 32. verz)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je spodbudil, da se pohiti z zadovoljitvijo spolne potrebe in je dejal: »O množica mladeničev! Tisti med vami, ki lahko vzdržuje družino, naj se poroči, ker je to boljše za njegov pogled (da ne gleda prepovedano) in bolj krepostno za njegov spolni organ (od nečistovanja). Tisti pa, ki tega ni zmožen, naj se posti, ker je to njegova zaščita (varuje ga pred nečistovanjem in grehom).« (Navaja Al-Buhari)

Toda tudi ni dovolil, da bi bil ta nagon brez pogojev in omejitev, ampak ga je uredil, postavil pravila in pojasnil pravo in zdravo pot za zadovoljitev tega nagona. Zato je islam določil zakonsko zvezo kot pravo pot, tako se s poroko doseže pomiritev, ki jo vsak med nami išče. In posledično, se iz zakonske zveze razvija naklonjenost in ljubezen, ki pomaga nadaljevanje in trajanje zakonskega življenja, iz tega se rodijo otroci in nadaljuje potomstvo, vsak med njima posledično dobi pomiritev kot rezultat te versko zakonite poti in svete zveze, tako kot je to pojasnil Vzvišeni Allah v svojem govoru: “Še en Njegov dokaz je ta, da za vas, iz vaše vrste, ustvarja ženske, da se umirite ob njih, in da je v vaša srca vsadil dobroto in medsebojno naklonjenost. To je zares poduk za tiste, ki razmišljajo.” (Ar-Rum (Bizantinci) 21. verz)

Vse druge poti v katerih se poteši ta nagon, je prepovedal in opozoril na njih, ker ima to za posledice širjenje bolezni, prekinitev potomstva, pojav zunajzakonskih otrok (otrok prešuštva) z nepravilnimi oz. motenimi in nestabilnimi osebnostmi, ki imajo mržnjo do njihove družbe ali skupnosti, tako Vzvišeni Allah pravi: “Ne približujte se nečistovanju, zakaj to je razvrat in zlo početje.” (Al-Isra (Nočno potovanje) 32. verz)

Moramo vedeti, da islam ni dal večno zakonsko zvezo v stanju, ko ne želita zakonca več živeti eden z drugim v tej zvezi in je tako predpisal njuno ločitev v skladu s pravili, v katerih se zagotavljajo pravice vsakega med njima in se varujejo in upoštevajo njihovi občutki, ker ima islam za cilj ustanovitev srečne družine, ki sestavlja in ustvarja uspešno družbo, skozi katero lahko posameznik svobodno, udobno in olajšano prakticira svojo vero in tuzemsko življenje in je aktivna in produktivna oseba.

Tako je tudi v ostalih prirojenih človeških zadevah predpisal pot olajšanja, enostavnosti in da se ne obremenjuje človeška duša s tistim, kar ne more narediti, vseeno ali gre za govor ali dejanja. Zato je islam resnično zadnja oz. pečat vseh ver, s katero je Vsemogočni in Vzvišeni Allah zadovoljen in jo je izbral, da bo vera vseh svetov. Sprejme jo tisti, ki jo sprejme in je uspel v tuzemski sreči, kot je duševno udobje in pomiritev srca, katerega ne občuti, razen tisti, ki živi v užitku verovanja in njega čaka tudi sreča v onstranstvu, z dovoljenjem Vzvišenega Allaha, ki je predstavljena z vstopom v Raj, ki je širok toliko, kot so široka nebesa in zemlja in pripravljen za bogaboječe. Odtegnjen pa je tisti, ki mu je to prepovedano in usojeno z Allahovo modrostjo in Njegovo pravičnostjo in on živi tegobno in tesnobno življenje na tem svetu, čeprav je on vidno srečen, tisto pa, kar ga čaka na onstranstvu, je hujše in bolj trajno, prosimo Allaha, da nas obvaruje in reši tega.

Ker je človeški opis in znak 'pomanjkljivost in nepopolnost', je islam najlažja in najbolj enostavna vera, še posebej v zadevah, ki so povezane s prikrajševanjem pravic Vsemogočega in Vzvišenega Allaha, ker so Njegove pravice zgrajene na strpnosti, odpuščanju in oprostitvi in ta strpnost, odpuščanje in oprostitev zajemajo vse Allahove pravice, razen ene pravice, in to je pravica božanstvenosti in čaščenja oz. bogoslužja, kjer Vsemogočni in Vzvišeni ni zadovoljen, da ima partnerja v tem ali da se nekaj od tega posveti nekomu drugemu, razen Njemu, tako kot je to Vsemogočni in Vzvišeni pojasnil v svojem govoru: »Resnično Allah ne bo odpustil, da si nekdo vzame kaj za boga poleg Njega, odpušča pa vse, kar je manj od tega, komur hoče.« (An-Nisa (Ženske) 48. verz)

Islam je dal muslimanu izhod in pokazal pot pri vsaki napaki ali grehu, ki ga naredi, tako on govori njegovemu razumu in zdravi njegovo zmedeno in obotavljajočo dušo, tako da pred njim odpira pot kesanja, da ga odvrne in oddalji od njegovega greha, dal je, da bo kesanje za storjeni greh od odpustov za ta greh. Allah je najbolj darežljiv in najbolj plemenit, tako mu On poleg odpuščanja tega greha podari še nagrado, zato ker je on opustil ta greh zaradi strahu pred Allahom, upajoč na tisto, kar je pri Njemu in katera dobrota je bolj veličastna od te? Vzvišeni Allah pravi: Reci: "O moji služabniki, ki ste se pregrešili nad seboj! Ne izgubite upanja v Allahovo milost! Allah vam bo gotovo odpustil vse grehe, saj On, zares, mnogo odpusti in On je usmiljen.« (Az-Zumer (Skupine) 53. verz)

Islam je olajšal pot kesanja za sužnja ter naredil, da bo olajšano brez težavnosti in utrujanja v njem, Vzvišeni Allah pravi: »In kdor stori kaj slabega ali samemu sebi stori krivico in nato poišče odpuščanje od Allaha, bo našel Allaha, da Največ odpušča in da je Najbolj Usmiljen.« (An-Nisa (Ženske) 110. verz )

In Vzvišeni Allah pravi: »On sprejeme kesanje svojih služabnikov. Odpušča napačna dejanja in ve, kaj počnete.« (Aš-Šura (Posvetovanje) 25. verz)

Islam skrbi za človeško dušo, ki lahko ponavlja svojo napako s storitvijo greha in nepokorščine, tako da bo odpuščanje podvrženo kesanju, ne glede na to, kolikokrat se ponovi (greh), tako kot je to pojasnil Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) v svojem govoru: Satan je dejal: »Pri Tvojem dostojanstvu, o Gospodar! Nepretrgoma bom spravljal v pokvarjenost in zavajal v zablodo Tvoje služabnike, vse dokler bo njihova duša v njihovih telesih.« Gospodar pa je dejal: »Prisežem pri mojem dostojanstvu in moji veličini, nepretrgoma jim bom odpuščal, vse dokler bodo prosili od mene odpuščanje (grehov).« (Navaja Ahmed, Al-Albani meni, da je navajanje verodostojno v As-Sahihah: 104)

Prav tako je islam dal odpust vsakega greha ali napake, ki ga je storil služabnik in je posledica prisile ali napake ali nenamerne pozabljenosti in nenamernega vztrajanja (na grehu).

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Allah je prestopil (in v pripovedovanju: odpustil mojemu narodu) mojemu narodu njihove napake, pozabljivost in tisto, na kar so prisiljeni.« (Navaja ga Ibn Madže, Al-Albani meni, da je verodostojen v Sahihu, navaja se v Al-Miškatu: 6284 in v Al-Irvau: 82)

Vrata kesanja so v islamu vedno odprta in na voljo ves čas in v vsakem stanju, celo v zadnjih trenutkih življenja Adamovih sinov in ni časovno ali prostorsko (krajevno) omejeno, Vzvišeni Allah pravi: »Allah sprejema kesanje samo od tistih, ki storijo kakšno zlo iz neznanja, nato pa se hitro pokesajo. Takšnim bo Allah odpustil, Allah pa je Vseveden in Moder. In ne bo sprejeto kesanje tistih, ki počnejo zla dejanja, takrat ko se nekomu od njih približa smrt, pa pravijo: "Sedaj se resnično kesam," niti ne tistim, ki umrejo kot neverniki. Za takšne smo pripravili boleče muke. (An-Nisa (Ženske) 17-18)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Vsemogočni Allah resnično sprejema kesanje sužnja vse dokler duša ne pride do grla.« (Navaja Ahmed, Ibn Hibban, At-Tirmizi, Ibn Madže, Al-Albani meni, da je verodostojen v Sahihul-Džamiu: 1903)

V islamu ni izgubljanja upanja in ni obupa glede Allahove milosti in Njegovega odpuščanja, ker je islam zaklenil ta vrata in pojasnil, da je to dejanje nevernikov, Vzvišeni Allah pravi: »Zares nihče ne izgubi upanja, da mu bo Allah dal izhod, kot le neverni ljudje. « (Jusuf (Jožef) 87. verz)

Ker se odpuščanje uresničuje, zahvaljujoč Allahu, s kesanjem in iskanjem odpuščanja, kot je to pojasnil Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) v svojem govoru: »Prisežem pri Tistem, ki ima mojo dušo v Svoji roki, če vi ne bi grešili, bi vas Allah odstranil in bi prišel z narodom, ki bi grešil in iskal od Allaha odpuščanje, On pa bi jim odpuščal (grehe).« (Navaja Muslim)

Odprl je vrata upanja in je dal, da bo vračanje sužnja od greha in njegovo kesanje za ta greh, od stvari, ki jih ima Allah rad, se veseli tega in je zadovoljen s tem, to pa naredi, da suženj pohiti s kesanjem, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Allah se bolj veseli kesanju sužnja vernika od človeka v uničujoči puščavi. On ima pri sebi kamelo, na kateri je njegova hrana in pijača. On je zaspal in ko se je zbudil je ona (kamela) odšla. On jo je iskal, vse dokler ga ni prizadela huda žeja in je dejal: ''Vrnil se bom na svoje mesto, kjer sem bil, tam bom zaspal, vse dokler ne umrem.'' On je dal svojo glavo pod podlaket, da bo umrl. Zbudil se je in zagledal poleg sebe kamelo, na njej pa je bila njegova popotnica; hrana in pijača. In Allah je bolj vesel kesanju sužnja vernika od tega (človeka) s svojo kamelo in njegovo popotnico (hrano in pijačo).« (Navaja Muslim)

Skozi branje te knjižice se vam bo jasno pokazalo in spoznali boste več o strpnosti in lahkoti, ki jih je islam pojasnil na vseh področjih življenja enako na ravni posameznika kot tudi na ravni verskih in tuzemskih skupin.

Odvzel bom del tvojega časa za študij in spoznanje o islamu, ne vzemi ga skozi tvoje presojanje glede na postopke in stališča določenih nevednih muslimanov in njihovih slaboumnežev. In če se boš prepričal v to (islam) je to dobro, h kateremu te je Allah pripeljal in približal. Razen tega podatki, ki jih dodajam, je da pridobiš znanje, spoznajo in pravo podobo o islamu, kateri ti bodo pojasnili, daleč od izkrivljanja in ponarejanja, dejstva h katerim se zatekajo tisti, za katere meniš, da so tvoji sovražniki.

Vedi, da vse, kar nasprotuje pravilni naravi (instinktu) človeka in zdravemu razumu ni od islama. Še bolj čudno je to, da tavajo ljudje desno in levo, pri iskanje vere, ki jim bo prinesla srečo in se zatekajo k religijam, ki jo zavrača zdrav razum, zdrava narava (instinkt) pri ljudeh in jih zavrača tudi zdravo in pravilno srce, zapušča pa pravo vero, to pa je vzrok in zatekanje k satanu, ki želi zavesti in zapeljati (v zablodo in pokvarjenost) sinove Adama (človeštvo) ter jih odvrniti od prave vere, ker on ve, da če jo oni sprejmejo, bodo uživali srečno na obeh svetovih (tem in onstranstvu), to mu je tudi obljubljeno v dnevu, ko je odšel in bil pregnan, Vzvišeni Allah pravi: ''Pri Tvojem dostojanstvu,' – je dejal (satan) – ''zagotovo jih bom vse v zablodo speljal.'' ( Sad 82. verz)

Potrebno je vedeti, da je vstop v islam blaginja, oskrba od Allaha in uspeh od Allaha, to blaginjo Allah podari, komur hoče od Njegovih sužnjev in kdor spozna Allaha, mu On podari iskren namen, lepo usmeritev in iskreno željo po spoznanju resnice in njeno sledenje, olajša mu tudi pot, ki vodi k Njemu. Teži k temu, da boš od tistih, ki bodo to dosegli, Vzvišeni Allah pravi: Očitajo ti, da so sprejeli islam. Reci: ''Ne očitajte mi, da ste sprejeli islam! Allah vam je vendar naklonil milost s tem, ko vas je usmeril v pravo vero, če govorite resnico!« (Al-Hudžurat (Sobe) 17. verz)

 

 

Abd Ar-Rahmân bin Abd Al-Kerim Aš-Šiha

../../../../../../../Documents/MY%20SITES%20&%20PROJECTS/PROJECTS%20&%20SITES/ISLAML

WWW.ISLAMLAND.COM

 

 

RESNIČNO JE PRAVA VERA PRI ALLAHU ''ISLAM''

Vsi glasniki vere, ki jih je Allah poslal ljudem, so bili v islamu in so pozivali vanj, od Adama (mir z njim) naprej in to je vera, ki jo je Allah izbral in je zadovoljen z njo, za oba svetova; svet ljudi in svet džinnov (duhovnih bitij), vse dokler Allah ne nasledi zemljo in vse kar je na njej, Vzvišeni Allah pravi: »Resnično je prava vera pri Allahu islam.« (Ali Imaran (Amramova družina) 19. verz)

Islam je prišel s pozivom v Allahovo edinost (monoteizem) in posvetitvi čaščenja samo Njemu, ki nima partnerja, in to je poziv vseh glasnikov in poslancev vere, Vzvišeni Allah pravi: »Predpisuje vam isto vero kakor Noetu, in isto, kot jo razodevamo tebi. Tu so vse zapovedi Abrahamu, Mojzesu, in Jezusu: ''Izpovedujte pravo vero in ne razhajajte se!« (Aš-Šura (Posvetovanje) 13. verz)

Glasniki vere, pred Muhammedom (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), so bili poslani določenim narodom in v določenem časovnem obdobju. Ko je med njimi umrl glasnik vere, se je po dolgem času pojavilo izkrivljenje v prakticiranju njegove verske zakonodaje, v pojavu politeizma, oddaljevanju od njenih naukov, nasilju in tiraniji. Zato je Allah poslal drugega glasnika vere, da bi jim obnovil tisto, kar je bilo izgubljeno in izbrisano od stare verske zakonodaje. Tako je on (novi glasnik vere) obnovil poziv v čaščenje Allaha in prepovedi politeizma, Vzvišeni Allah pravi: »Vsem ljudstvom smo poslali poslance. »Klanjajte se edinemu Bogu (Allahu) in ogibajte se malikov! so govorili« (An-Nahl (Čebele) 36. verz)

Potem je bil zadnji od teh glasnikov vere Muhammed (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), ki ga je Allah poslal po dolgem obdobju, ko ni bilo poslancev vere, da bi bil pečat glasnikov in poslancev vere in da bi bila njegova verska zakonodaja, zadnja verska zakonodaja ; za vse svetove, kot vesela vest in svarilo, enako za ljudi in džinne, belce in črnce, Arabci in Nearabce, Vzvišeni Allah pravi: »Mi smo te poslali vsem ljudem, da radostne vesti prineseš in da opominjaš/…/ .« (Sabe (Saba) 28. verz)

Tako je bilo potrebno, da to sporočilo in zakonodaja ima značilnosti, ki ju ločuje od prejšnjih verskih zakonodaj in da bo v skladu in sprejemljiva z razvojem družb in da bo naslovljena na vse ljudi, različnih ras in spolov. Od teh značilnosti je, da je univerzalna in milostna za človeka, kot nas je o tem obvestil naš Vsemogočni in Vzvišeni Gospodar in je dejal: »In Mi smo te poslali zgolj kot milost vsem svetovom.« (Al-Anbija (Glasniki vere) 107. verz)

In da bo ta zakonodaja popolna in celotna v tistem, kar vključuje od zakonodaj, ki ureja stanje posameznika in skupnosti ter odnos z okoliškimi skupnostmi, da bi se zagotovila kontinuiteta in preživetje, ki jo je Allah predpisal in da bo primerna za vsak čas in prostor, vse dokler Allah ne nasledi zemljo in tisto, kar je na njej, Vzvišeni Allah pravi: »Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera. « (Al-Maideh (Miza) 3. verz)

Ker je strpnost, lahkota in enostavnost tisto, kar si želi vsaka duša v sprejemanju prepričanj, je strpnost posebnost okrog katere se vrti islamska vera. Ta strpnost je predstavljena v lahkoti njenih predpisov, enostavnosti v bogoslužju, olajšanju in sposobnosti, ki ga nosijo vsi ti predpisi in bogoslužja, tako da jih lahko vsi prakticirajo in delajo po njih, v skladu s svojimi močmi in sposobnostmi v vsakem času in kraju na tej Zemlji, v skladu s tistim, kar je ukazal Allah in Njegov poslanec. Njena metoda oziroma pot po kateri gre, je govor Vsemogočnega in Vzvišenega Allaha: »Allah nobene osebe ne zadolžuje preko njenih zmožnosti /…/.« (Al-Bakare (Krava) 286. verz)

In govor Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ): “Ne sprašujte o tistem, kar sem vam opustil, ker so bili resnično uničeni tisti, ki so bili pred vami zaradi velikega spraševanja in razhajanja z njihovimi glasniki vere. Če vam nekaj prepovem, se tega izogibajte in če vam nekaj ukažem, potem to naredite v okviru svojih zmožnosti.” (Navaja Al-Buhari)

Resnično je strpnost islama osnovno pravilo na katerem temelji islamska zakonodaja, začenši od večjih stvareh vere, in to je islamsko verovanje do manjših stvari vere brez obremenjevanja, težavnosti, brez ekstremizma, ki prepoveduje dovoljeno in tudi brez popustljivosti in nemarnosti, ki dovoljuje prepovedano. To vse pa zato, ker je islamska zakonodaja razodeta ljudem, ki jih prizadene tisto, kar prizadene ljudi od pomanjkljivosti, ker oni imajo svoje občutke, čutila in sposobnosti. Zato islamska zakonodaja upošteva in skrbi za te občutke, čutila in sposobnosti, ker je ona naravna vera, ki se ne spopada s to naravo (pri človeku), temveč jo usmerja, je v skladu z njo in omogoča vsem prakticiranje bogoslužja v skladu z njihovimi sposobnostmi in stanjem, Vzvišeni Allah pravi: “/…/On vas je izbral in vam ni določil ničesar težkega v veri/…/.” (Al-Hadždž (Romanje) 78. verz)

Zato so islamski zakonodajni predpisi tolerantni, ker je v njih lahkota, enostavnost ter odstranjevanje škode in težavnosti od njegovih slednikov, kar jo naredi, da je priljubljena srcem vseh skupin muslimanske družbe. Kljub njihovim razlikam v statusu in idejah oni občutijo uživanje in užitek v njenem prakticiranju in delovanju po njej. To potrjujejo in pričajo tudi pravični nemuslimani. To so predpisi, ki upoštevajo in skrbijo za bogatega kot za revnega, za zdravega kot za bolnika, za starega kot za mladega, za moškega kot za žensko, za vladarja kot za podrejenega in upošteva čas in prostor.

Človeštvo v svoji razsežnosti ni spoznalo zakonodajo, ki bi zajela v celoto v svojih predpisih metodo ali pot, ki temelji na zmernosti, tolerance in olajšanju, kot je to islamska zakonodaja. To pa zato, ker je ta zakonodaja skladna z naravo (instinktom) človeka, ki ga je Allah ustvaril kot šibkega, Vzvišeni Allah pravi: “Allah vam želi (stvari) olajšati, človek pa je ustvarjen šibek.” (An-Nisa (Ženeke) 28. verz)

Toleranca islama, njegovo olajševanje, odstranjevanje škode in težavnosti je celovito in ni omejeno le za njegove slednike, temveč je ob pojavu islama in poslanstva Muhammeda (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) to bil poziv, spodbuda in težnja ter dobrota in olajšanje za religije pred islamom, katere so pestile bremena in težave. S prihodom islama jim je vse to olajšano, Vzvišeni Allah pravi: /…/ tistim, ki sledijo poslancu, nepismenemu glasniku vere, katerega najdejo vpisanega pri njih v Tori in Evangeliju; zapoveduje jim, naj delajo dobro in jih odvrača od zla; dovoljuje jim vse, kar je dobro in jim prepoveduje vse, kar je slabo; razbremenil jih bo težkih bremen in okov, ki so jih pestili. Tisti pa, ki so vanj verjeli, mu izkazovali spoštovanje, mu pomagali in sledili svetlobi, ki je bila spuščena z njim, bodo odrešeni. (Al-A‘raf (Višave) 157. verz)

Od te tolerance in olajšanja je bilo odpiranje vrat idžitihada[1], ki ga je odobril Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), ko je poslal Muaza v Jemen in ga vprašal: “Po čem boš odločal (presojal)?” On je dejal: “Po Allahovi knjigi (Kur’anu).” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) mu je dejal: “In če ne najdeš odgovora (v Kur’anu)?” On je odgovoril: “Po Sunnetu Allahovega poslanca.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ga je vprašal: “In če ne najdeš odgovora (v Sunnetu)?” On je odgovoril: “Po lastnem mnenju (idžitihadu).” On pravi: Allahov poslanec ( Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dal roko na njegove prsi in dejal: “Hvala Allahu, da je poslanec (Muaz) v skladu z Allahovim poslancem v tistem, s čimer je zadovoljen Allahov poslanec.” (Ahmed Šakir meni, da je navajanje verodostojno)

Zato se je ta vera zmožna razvijati in je primerna ter veljavna za vsak čas in kraj. Islam je prinesel principe, splošna načela in temelje, popolne in celovite predpise in osnove, ki so trdni in se ne spreminjajo ter zamenjujejo s spremembo časa ali kraja v verovanju, bogoslužju, kot so: verovanje (iman), molitve in njihovo število sestavnih delov in njihov čas opravljanja, obvezna miloščina in njihova količina in kaj je dolžnost pri tem, post in njegov čas, romanje z njegovim opisom, časom opravljanja, kazenske sankcije itd. Vsi dogodki, ki iščejo nove zahteve (v sodobni družbi) se predstavijo častnemu Kur’anu in če se to nahaja v njemu, se to sprejme in opusti drugo. Če pa tega ni v Kur’anu se potem išče v verodostojnih navajanjih v Sunnetu Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in če se to najde v njem, se to sprejme in opusti drugo. Če pa tega ni tudi v Sunnetu, se išče in gleda na idžitihad (mnenje) pobožnih in poštenih učenjakov v vsakem časovnem obdobju in kraju. Vse to, da bi se uresničila splošna korist in ustreza zahtevam njihovega časa in stanja njihove družbe. To se naredi tako, da se preveri, kaj dopuščajo Kur'an in Sunna glede novih stvari na pravilih splošne zakonodaje, ki je vzeta iz Kur’ana in Sunneta, podobno kot je pravilo: ‘Osnova v vseh stvareh je, da so dovoljene’, ‘varovanje interesov’, ‘olajševanje in odstranjevanje težavnosti’, ‘odstranjevanje škode’, ‘stiske opravičuje prepovedano’, ‘stiske se vrednotijo glede na posamezno stisko’, ‘odpravljanje škode ima prednost pred uresničevanjem koristi’, ‘izvajanje manj škodljivega od dveh škodljivih ukrepov’, ‘škoda se ne odstranjuje s škodo’, ‘prenašanje osebne škode, da bi se odstranila skupna škoda’ itd.

Cilj idžtihada ni sledenje muh, želja in strasti, ampak je namen, da se pride do tistega, kar koristi ljudem v dobrem in koristnem, brez zoperstavljanja in spopada z verskim zakonodajnim tekstom. In to je le, da se v vsakem obdobju drži korak z islamom in ustreza in usmerja zahtevam vsake družbe in v vseh obdobjih. To pa ni govor brez znanja, vpogleda in razumevanja, tisti, ki sledi besedila Kur’ana in hadise Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), mu oni pojasnjujejo islamski poziv k toleranci in olajšanju.

 

 

 

 

Islam in metoda tolerance in enostavnosti

Govor o strpnosti in enostavnosti v islamu, ni govor o nekem njegovem delu od delov, ampak je govor o celotnem islamu, ker sta strpnost in enostavnost vključena v vse dele od delov islama. In kako bi bilo drugače, ko pa njegov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: "Najboljši vaš način verovanja je najpreprostejši." (Navaja Ahmed, šejh Al-Albani meni, da je navajanje verodostojno v Sahihul-Džamiu: 3309)

Prav tako pravi (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ): “Najljubša vera pri Allahu je pravilna, enostavna in olajšana.” (Al-Buhari)

Islam je metoda popolne strpnosti in lahkote, to je vera zmernosti, kjer Vzvišeni Allah pravi: ”In tako smo naredili, da ste zmeren narod, da bi bili priče ljudem in da bi bil Poslanec priča vam.” (Al-Bakare (Krava) 143. verz)

1. Islam je vera strpnosti in enostavnosti na področju politike in zunanjih odnosov, Vzvišeni Allah pravi: "Allah vam ne prepoveduje delati dobrega in biti pravični do tistih, ki se ne bojujejo z vami zaradi vere in ki vas ne preganjajo z vaših domov. Allah resnično ljubi pravične.” (Al-Mumtehineh (Preverjena) 8. verz)

2. To je vera strpnosti in enostavnosti na področju srečanja in združevanja, Vzvišeni Allah pravi: “O, ljudje! Mi vas ustvarjamo iz enega moža in ene žene. Delimo vas na ljudstva in plemena, da bi se spoznali. Pri Allahu je najbolj plemenit tisti, ki se ga najbolj boji. Allah je resnično vseved in o vsem obveščen!” (Al-Hudžurat (Sobe) 13. verz)

3. To je vera strpnosti in enostavnosti na področju etike, Vzvišeni Allah pravi: “Bodi odpustljiv, zapoveduj dobro in izogibaj se nevednežev.” (Al-A’raf (Višave) 199. verz)

In Vzvišeni Allah pravi: “tiste, ki delijo od svojega imetja v blaginji in v stiski, brzdajo jezo in odpuščajo ljudem, Allah ljubi dobrodelnike.” (Ali Imran (Amramova družina) 134. verz)

In Vzvišeni Allah pravi: “Dobro in zlo nista isto! Zlo povrni z dobrim, pa bo tvoj sovražnik naenkrat postal tvoj dober prijatelj.” (Fussilet (Pojasnilo) 34. verz)

4. To je vera strpnosti in enostavnosti na področju čaščenja (bogoslužja), Vzvišeni Allah pravi: A tistih, ki verujejo in delajo dobro - nikogar ne bremenimo preko njegovih zmožnosti - takšni so pripadniki Raja, v njem bodo večno.” (Al-A’raf (Višave) 42. verz)

5. To je vera strpnosti in enostavnosti na področju ekonomije, Vzvišeni Allah pravi: Ti, ki jedo (jemljejo) obresti, se ne bodo dvignili, razen kot tisti, ki ga je satan z dotikom dotolkel. To je zato, ker so govorili: "Obresti so enake prodaji." Allah pa je dovolil prodajo in prepovedal obresti. Do kogar bo prišlo Gospodarjevo svarilo in s tem preneha, mu pripada, kar je bilo dotlej, in njegove zadeve pripadajo Allahu. In tisti, ki se znova vrnejo, bodo pripadniki Ognja. V njem bodo večno.” (Al-Bakare (Krava) 275. verz)

6. To je vera strpnosti in enostavnosti na področju medsebojnih odnosov, Vzvišeni Allah pravi: In reci Mojim vdanim sužnjem, naj govorijo, kar je najboljše. Resnično hudič seje razdor med njimi. Hudič je zares človeku jasen sovražnik.” (Al-Isra (Nočno potovanje) 53. verz)

7. To je vera strpnosti in enostavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Olajšajte in ne otežujte, razveselite (z nagrado od Allaha) in ne razganjati (ljudi).” (Muteffekun alejhi)

Islamska verska besedila kličejo k utrditvi metode strpnosti, enostavnosti in olajšanja skozi spodbujanje njenega resničnega praktičnega izvajanja v islamski družbi na ravni posameznika z njegovim (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) govorom: »Resnično nič ni storjeno s prijaznostjo, razen, da ga olepša (to dejanje) in nič ni storjeno brez prijaznosti, razen da ga ogrdi.« (Navaja Muslim)

In Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: » Bodi strpen, pa se bo tudi do tebe strpno.« (Navaja Ahmed, Sahihul-Džami: 982)

In Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Resnično ima Allah rad ljubeznivost v vseh stvareh.« (Muteffekun alejhi)

Na ravni družbe kot celote pa je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) molil za tistega, ki je ljubeznjiv in sočuten do njegovega naroda in je vzel metodo strpnosti, enostavnosti in olajšanja za svojo pot pri vodenju njegovega naroda, v njegovem (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) govoru: "O Allah, kdorkoli zastopa kakšno stvar mojega naroda (slednikov) in jim otežuje stvari, potem Mu oteži, in kdorkoli prevzame zastopstvo o neki zadevi mojega naroda (slednikov) in je nežen z njimi, potem Bodi nežen z njim." (Navaja Muslim)

Islam je dal spodbude, ki pozivajo, da se oseba okrasi s strpnostjo in enostavnostjo ter jih dal med stvari, ki obvezno vodijo v Raj in oddaljujejo od Pekla. Zato je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: »Kdor je preprost, nežen in blizek (ljudem), mu bo Allah prepovedal (vstop v) Pekel.« (Navaja Al-Hakim, Al-Albani meni, da je verodostojen v Sahihu At-Tergibu va At-Terhibu)

Vendar pa je treba vedeti, da sta strpnost, enostavnost in olajšanje specifična za versko prakso, njen namen ni deformacija islamske zakonodaje in vere. Tako ni mogoče prepovedati tisto, kar je dovoljeno in ne dovoliti tisto, kar je prepovedano ali zanemariti njene predpise in ne uresničevati njenih ukazov ali deformirati islamsko razumevanje in splošne navade oz. običaje. To je strpnost, enostavnost in olajšanje, ki so daleč od utrujanja in težavnosti ter tudi daleč od greha in nepokorščine. Aiša, žena Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), naj bo Allah z njo zadovoljen, je dejala: “Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ni izbral med dvema stvarema, razen da je izbral lažjo stvar med njima; če ni bilo v tem greha, če pa je bil greh, je bil on najbolj oddaljen človek od tega, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) se ni nikoli maščeval zaradi sebe, razen če so bile kršene prepovedi Vzvišenega Allaha in potem se je, glede njih, maščeval zaradi Vsemogočnega Allaha.” (Muteffekun alejhi)

Seveda so izjeme nujna stanja, ki imajo posebne predpise, v nadaljevanju bomo prikazali islamsko strpnost in enostavnost v nekaterih od naslednjih področij (vidikov):

 

 

 

Toleranca in lahkotnost na področju islamskega verovanja (‘Aqida):

Islamsko verovanje je osnova, na kateri temelji religija in to je temelj, kjer ni kompromisov ali pogajanj, saj ni veroizpovedi brez verovanja, zato nas je naš Blagoslovljeni in Vzvišeni Gospodar obvestil o tem v Svojem govoru: “Resnično Allah ne bo odpustil, da si nekdo vzame kaj za boga poleg Njega, odpušča pa vse, kar je manj od tega, komur hoče.” (An-Nisa (Ženske) 48. verz)

Od prikazov islamske tolerance in lahkote na področju verovanja so:
1. Strpnosti islama v verovanju se kaže v tem, da je to verovanje jasno, brez temačnih stvari, omejene svetlobe brez bleska ali prevar v tem. V tem verovanju ni nobene nejasnosti, enostavno je za razumeti, razume ga nevedneš pred učenim, mlajši pred starejšim, kjer ukazuje verovanje v Allaha in čaščenje samo Njega, ki nima partnerja, brez kakršnegakoli posrednika. To verovanje lahko spoznajo vsi in ni posebej določeno za določeno skupino brez drugih. To verovanje ne posmehuje in podcenjuje človeški um in ne zmanjšuje njegovo vrednost in pomembnost tako, da ga naredi, da časti kamen ali drevo ali žival. Od njegove enostavnosti in olajšanja je to, da ga je razumel nevedni arabski beduin v puščavi, ko je bil vprašan kako je spoznal svojega Gospodarja, on pa je odgovoril po svojem instinktu in človeški prirojenosti: ‘’Mladič kamele dokazuje obstoj kamele, sled stopal dokazuje hojo, zelo mračna noč, zemlja z velikim številom poti in nebo z ozvezdji, mar ne dokazujejo na Blagega in glede vsega Vsevednega.’’

2. Od islamske tolerance in enostavnosti na področju verovanja je to, da on obvezuje vse njegove slednike, da morajo verovati v vse poslance vere, ki so bili prej in v vse knjige, ki so jim bile razodete, Vzvišeni Allah pravi: “Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance, (rekoč): "Ne delamo razlik med katerimkoli od Njegovih poslancev." In dejali so: "Slišali smo in se pokoravamo. (Prosimo) Tvoje odpuščanje, Gospodar naš, in k Tebi bomo vrnjeni." (Al-Bakare (Krava) 285. verz)

3. Od islamske tolerance in enostavnosti na področju verovanja je, da ne obvezuje nobeno bitje, da ga sprejme s prisilo ter da vstopi vanj brez prepričanja ali želje, Vzvišeni Allah pravi: “Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna. Kdor zavrača Tagut[2] in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila. In Allah sliši vse, je Vseveden.” (Al-Bakare (Krava) 256. verz)

Zato, ker je razlikovanje ljudi v veri resničnost in je prisotno z Allahovo voljo, tako da se nobeden od ljudi ne prisiljuje, da postane musliman, Vzvišeni Allah pravi: “Če bi tvoj Gospodar hotel, bi vsi skupaj, ki so na Zemlji, verjeli. Mar boš silil ljudi, da bi bili verniki?” (Junus (Jona) 99. verz)

Do tistega, ki prispe islamski poziv in se mu pojasni islam, ima on potem svobodno izbire prepričanja v veroizpovedi islama. Človek pa ima svobodo sprejemanja ali zavračanja tega, kar mu je ponujeno, ker Vzvišeni Allah pravi: In reci: "Resnica prihaja od vašega Gospodarja, kdor hoče, naj veruje, in kdor noče, naj ne veruje. "Resnično smo za krivičnike že pripravili Ogenj, katerega zid jih bo obdajal. In če bodo klicali na pomoč, se jim bo pomagalo z vodo, ki je podobna staljeni kovini in ki jim bo opekla obraze. Kako grozljiva pijača in kako grozno bivališče! (Al-Kehf (Votlina) 29. verz)

4. Od islamske tolerance in lahkote na področju verovanja je, da presoja glede na zunanja (vidna) dejanja sužnja in njegov govor, brez notranjih stvari, kot so namere. Tako se nihče ne kaznuje niti graja za svojo namero, ker je ona notranja stvar med sužnjem in njegovim Gospodom in nobeno bitje jo ne more videti.

5. Od islamske tolerance in lahkotnosti na področju verovanja je, da se v primeru prisile trdi nasprotno, tistemu v kaj se veruje, zaradi mučenja, da bi se tako rešil stanja, ki ga trpi oziroma prenaša, Vzvišeni Allah pravi: “Tisti, ki zanika Allaha, potem, ko je veroval Vanj – razen, če je prisiljen v to, srce pa mu ostane trdno v veri – čaka Allahova kazen. Tistim, katerim se bo milila nevera, bo doletela Allahova srd in njih čaka veliko trpljenje.” (An-Nahl (Čebele) 106. verz)

To vse zato, da musliman ne bi doživel hudega telesnega mučenja. Ammara bnu Jasira, naj bo Allah z njim zadovoljen, so mnogobožci mučili in ga niso izpustili, vse dokler ni zmerjal Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in omenil njihova božanstva (kipe) po dobrem. Ko so ga izpustili je prišel Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in ga vprašal: “Kaj je narobe s teboj?” On je dejal: “Zlo, o Allahov poslanec! Nisem bil izpuščen, vse dokler te nisem zmerjal v govoru in omenil njihova božanstva po dobrem.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ga je vprašal: “In v kakšnem stanju je tvoje srce?” On je odvrnil: “Spokojno v verovanju.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) mu je dejal: “Če se oni vrnejo (k mučenju) se ti tudi vrni (k zmerjanju).” (Navaja Al-Hakim in pravi, da je ta hadis verodostojen in po pogojih Buharije in Muslima)

Prav tako se je to zgodilo Bilalu (naj bo Allah z njim zadovoljen), Abdullah ibn Mas'ud pripoveduje: "Prvih ljudji, ki so objavili svoj islam, je bilo sedem: Allahov Poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), Abu Bakr, Ammar in njegova mati Sumeja, Suhejb, Bilal in Al-Mikdad. Allahovega Poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), je zaščitil Allah skozi njegovega strica Abu Taliba, Abu Bakra je zaščitil Allaha skozi njegovo pleme. Ostale pa so mnogobožci prijeli, jih oblekli v železne oklepe in jih pustili, naj se tako mučijo na soncu in vsi so jih poslušali in jim bili pokorni v tistem, kar so oni zahtevali, razen Bilala, ki je bil brezbrižen zase glede tega, kar se mu bo zgodilo na Allahovi poti in je bil brezbrižen do svojega ljudstva (ker je bil pri njih ničvreden). Oni so ga vzeli in ga prepustili otrokom, ki so ga vlekli po ulicah Meke, on pa je govoril: “ Eden, Eden (Allah je Eden in nima partnerja).” (Al-Albani meni, da je hadis verodostojen v Sahihu As-Siretu An-Nebevijjeh)

6. Od islamske tolerance in lahkote na področju verovanja je, da je osvobodil človeško dušo od čaščenja nečesa ali nekoga razen Allaha, kdorkoli naj bo, vseeno ali gre za poslanega glasnika vere ali angela, ki je v Allahovi bližini. In to tako, da se vsadi verovanje v dušo muslimana in on se potem ne boji nikogar razen Allaha, ni ne koristi in ne škode razen z Allahom. Nobeno bitje ne more dati kakšnekoli koristi ali narediti kakšnekoli škode ali dati nekaj ali nekaj preprečiti razen z Allahovo voljo in Njegovo močjo, Vzvišeni Allah pravi: “Nekateri ljudje zdraven Njega častijo druga božanstva, ki ničesar ne ustvarjajo, temveč so sama ustvarjena, ne morejo odvrniti nesreče od sebe, niti si pridobiti kakšne koristi, vzeti življenje ni v njihovi moči, pa tudi življenje dati ali oživeti ne.” (Al-Furkan 3. verz)

Vse stvari so v Allahovi roki, Vladarju oblasti, Vzvišeni Allah pravi: “In ko Allah stori, da se te dotakne stiska, je nihče razen Njega ne more odvrniti. Če pa ti želi dobro, ni nikogar, ki bi preprečil Njegovo dobroto. On stori, da ta pride do kogarkoli izmed njegovih sužnjev in On je Tisti, ki največ oprošča, Najbolj usmiljeni!” (Junus (Jona) 107. verz)

Da bi islam pretrgal pot odvisnosti od oseb in njihovo posvečenje (dvigovanju oseb na stopnjo svetosti) je pojasnil, da je Allahov poslanec, Muhammed (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), ki ima pri Allahu visok položaj in veličastno mesto, izpostavljen enakim pogojem in predpisom kot katerikoli drugi človek, Vzvišeni Allah pravi: Reci: "Ni v moji moči, da bi sebi prinašal korist ali škodo, razen tistega, kar hoče Allah. Če bi imel znanje o stvareh, ki so čutom nedostopne, bi si naredil veliko dobrega in zlo me ne bi doletelo. Toda jaz nisem nič drugega kot le svarilec in prinašalec radostnih novic ljudem, ki verujejo. (Al-A’raf (Višave) 188. verz)

7. Od islamske tolerance in enostavnosti na področju verovanja je prepričanje muslimana, da Allah pravično ukazuje med vsemi ljudmi, ne glede na njihovo vero, barvo, nacionalnost in družbeni sloj, Vzvišeni Allah pravi: “Allah ukazuje, da spoštujte pravice vsakega človeka in dobrodelnost, da z bližnjim delite imetje; prepoveduje pa razvrat, vse, kar je odvratno, zlo in pa nasilje. Svetuje vam, da sprejmite nauk.” (An-Nahl (Čebele) 90. verz)

Pravično ravnanje se zahteva tako za bližnjega (sorodnika) kot oddaljenega, tako kot pravi Vzvišeni Allah: “In ko govorite, bodite pravični, četudi gre za sorodnika. In izpolnjujte Allahovo zavezo. To vam zapoveduje, da bi se lahko spomnili.” (Al-An’am (Živina) 152. verz)

Pravično ravnanje se zahteva v stanju zadovoljstva kot v stanju jeze tako v ravnanju z muslimanom kot tudi z nemuslimanom, Vzvišeni Allah pravi: “Bodite vztrajni glede resnice zaradi Allaha, pričajte po pravici in naj vas sovraštvo do nekega naroda ne zanese, da ne bi bili pravični. Bodite pravični, to je bližje bogaboječnosti.” (Al-Maideh (Miza) 8. verz)

8. Od islamske tolerance in enostavnosti na področju verovanja je prepričanje muslimana, da je Allah počastil vse ljudi (človeštvo) z njihovimi različnimi verami, barvami, nacionalnostmi in družbenimi sloji nad mnogimi Njegovimi stvaritvami (bitji), Vzvišeni Allah pravi: “In že smo počastili Adamove sinove. Nosimo jih na kopnem in na morju, oskrbujemo jih z dobrimi stvarmi in zagotovo smo jim dali veliko prednost pred mnogimi stvaritvami.” (Al-Isra (Nočno potovanje) 70. verz)

Džabir bnu Abdillah, naj bo Allah z njima zadovoljen, pravi: Mimo nas je šel pogrebni sprevod in Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je vstal zaradi njega, mi pa smo tudi vstali in dejali: “O, Allahov poslanec! To je pogrebni sprevod Juda?” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa je dejal: “Ko vidite pogrebni sprevod, vstanite!” (Navaja Al-Buhari in Muslim)

 

 

 

 

Islamska tolerance in enostavnost na področju zakonodaje

Zakonodaja je metoda, ki jo sledi človek, da bi dosegel svoje cilje ali prišel do želenih rezultatov. Da bi oseba dosegla svoje cilje, mora biti metoda, ki jo sledi, jasna, določena, lahka in se lahklo prakticira v skladu z zmožnostmi ljudi. To je islamska metoda (pristop) v zakonodaji. Oglejmo si nekaj vidikov oz. področij te strpnosti in enostavnosti:

1. Od islamske tolerance in lahkote na področju zakonodaje je to, da so njena besedila lahka in preprosta, Vzvišeni Allah pravi: “Mi smo Kur’an naredili dostopnim za učenje na pamet in se poučiti z njim, toda ali je kdo, ki si tega želi?” (Al-Kamer (Mesec) 22. verz)

To so besedila v katerih ni zmede, dvoma niti nejasnosti, vsakemu, ki mu pripada ima pravico brez težave vprašati o tistem, kar mu ni jasno od pomenov ali kar se vrti v njegovih mislih, toda pravica odgovora na ta vprašanja, ki so povezana z vero, ni dana vsakemu, ampak je islam določil, da je pravica odgovora v zvezi z versko problematiko dana tistim, ki se spoznajo na to in islamskim pravnim strokovnjakom, ki so študirali njena besedila, jih spoznali in razumeli njihovo vsebino in namen, Vzvišeni Allah pravi: “Vprašajte učenjake slednikov Knjige, če ne veste.” (An-Nahl (Čebele) 43. verz)

To je resnica in tako na primer tisti, ki zboli gre k zdravniku in ne gre k inženirju ali agronomu. Islam je uvrstil, da tisti, ki govori o verskih zadevah brez spoznanja in znanja o tem spada med velike grešnike, ker tisti, ki govori o veri brez znanja in spoznanja lahko dovoli tisto, kar je prepovedano in prepove dovoljeno ali se izgubijo pravice in tako se pade v greh, težave in stisko, Vzvišeni Allah pravi: Reci: "Moj Gospodar je prepovedal le razvrat, tako javni kot tajni, greh, nepravično napadanje, enačenje drugih z Allahom v tem, za kar On ni dal nobenega dokaza, in govoriti o Allahu tisto, česar ne veste." (Al-A‘raf (Višave) 33. verz)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je že pojasnil posledice, ki sledijo iskanju spoznanja in znanja od tistih, ki niso strokovnjaki in osposobljeni za to, in je dejal: “Resnično Allah ne bo odvzel znanje tako, da ga bo izbrisal iz prsi učenjakov, ampak bo odvzel znanje s smrtjo učenjakov in tako, ko ne bo ostal nobeden od učenjakov, bodo ljudje vzeli za vodje nevedneže, jih vpraševali, oni pa bodo dajali odgovore (verske odločbe- sodbe) brez znanja in tako bodo oni zablodeli in druge spravljali v zablodo.” [3]

V islamu ni skrivnosti in nejasnih stvari v katere je potrebno verovati in se o njih ne sme spraševati, razen tistih stvari, ki jih človeški um ne more razumeti in spoznati, od nevidnih in neznanih stvareh, ki jih naš Blagoslovljeni in Vzvišeni Gospodar ni pojasnil, zato ker ljudje, v spoznanju tega, nimajo nobene koristi pa tudi slab človeški um nima sposobnosti, da to spozna in podrobno razume. Vzvišeni Allah pravi: In sprašujejo te o duši. Reci: "Duša je stvar mojega Gospodarja. In vam je bilo dano le malo znanja o tem." (Al-Isra’ (Nočno potovanje) 85. verz)

In Vzvišeni Allah pravi: Sprašujejo te o Koncu sveta: "Kdaj bo napočil?" Tega ne veš, kako bi mogel odgovoriti, to ve samo tvoj Gospodar. Tvoje svarilo bo koristilo le tistim, ki se ga bodo bali, ko ga bodo doživeli, se jim bo zdelo, da so preživeli na svetu le en večer ali eno jutro. (An-Naziat (Tisti, ki iztrgajo) 42-46)

Glede tistega, v čemer imajo ljudje korist, pri spoznavanju tega od nevidnih in neznanih stvari, je to že pojasnil naš Blagoslovjeni in Vzvišeni Gospodar na jeziku Njegovega glasnika vere (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) kot so: Raj in Pekel, obračunavanje za svoja dejanja, vesti prejšnjih narodov z njihovimi glasniki vere, da se vzame iz tega nauk, nasvet, opomin in pripravljanje na dobra dejanja, Vzvišeni Allah pravi: »Zato vas svarim pred razplamtelim ognjem, v katerega bo vržen le nesrečnik – kdor bo oporekal in obračal hrbet. Kdor pa se bo bal Allaha, bo daleč od ognja. Kdor bo delil od svojega imetja, da bi se očistil, in za dar ne pričakuje hvaležnosti, temveč si želi le pridobiti naklonjenost svojega Gospodarja. Zares bo on zadovoljen!« (Al-Lajl (Noč) 14-21)

2. Od islamske tolerance in enostavnosti na področju zakonodaje je, da so njena besedila božanska, postavil jih je Vzvišeni Stvarnik, vsi so pred njo enaki; vladar in podrejen, bogat in reven, ugleden in neugleden, belec in črnec, nobena oseba, karkšen koli položaj in mesto naj je dobila, se ji ne sme zoperstavi, Vzvišeni Allah pravi: »Vernik in vernica nimata pravice ravnati po svoje, če Allah in Njegov poslanec odločita o nečem. Kdor ne posluša Allaha in Njegovega poslanca, je zagotovo zašel s prave poti.« (Al-Ahzab (Zavezniki) 36. verz)

Vsem je ukazano, da se morajo držati te zakonodaje, jo spoštovati in jo uresničevati in delati po njej, vseeno s strani vladarja ali podrejenega, Vzvišeni Allah pravi: Ko so verniki poklicani na sodbo pred Allaha in Njegovega poslanca, samo rečejo: »Poslušamo in se pokoravamo.« Ti bodo želi uspeh. (An-Nur (Svetloba) 51. verz)

V islamu ne pripada nobenemu človeku absolutna oblast, tudi vladar nima te oblasti, celotna njegova oblast je omejene z mejami, ki jih je njemu določila islamska zakonodaja in to je od tolerance islama v zakonodaji. Tako da ni oblasništva, prisiljevanja in tiranije, če pa se to zgodi in on (vladar) nasprotuje islamski zakonodaji, potem ni poslušnosti in pokornosti njemu, ker Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Musliman mora poslušati in se pokoriti (nadrejenemu ali vladarju) v tistem, kar ima rad in kar prezira, razen če se ukazuje na nepokorščino in greh. Če pa se ukaže na nepokorščino in greh, potem ni poslušnosti in pokornosti.« [4]

S tem dejanjem je islam obvaroval splošne in posebne pravice in svobode ter odstranil vire zakonodaje od omejenih muh zakonodajalcev, ker so njihove zakonodaje rezultat osebnih muh na posameznih področjih. Kar zadeva druge delne zadeve, se islamska zakonodaja ne ukvarja s tem, to pa zato, da se odprejo pred muslimani vrata za postavljanje ustreznih sistemov in predpisov, ki ustrezajo njihovemu stanju, kot to zahteva javni ali splošni interes v vsakem trenutku in na vsakem kraju, pod pogojem, da ti sistemi in predpisi niso v nasprotju z načeli in osnovnimi predpisi islama.

3. Od islamske tolerance in enostavnosti na področju zakonodaje je, da so njena zakonodaja in nauki božanstvena, trdni, ne sprejemajo sprememb ali zamenjav in niso jih postavili ljudje, ki jih prizadene pomanjkljivost, napake in padejo pod vpliv, ki jih okroža; od kulture, dediščine in okolja. Postavil jo je Stvarnik vseh bitij, Vsevedni in tisti, ki je o vsem obveščen, kar ustreza njihovim stanjem in opravlja njihove zadeve. Nobeden od ljudi, kakršen koli položaj ali povzdignjeno mesto naj je dosegel, nima pravice, da se ji zoperstavi ali da zamenja nekaj, kar je Allah predpisal z dodajanjem ali odvzemanjem, to pa zato, da se obvarujejo pravice vseh in pristopi s pristopom olajšanja, tolerance in lahkote, Vzvišeni Allah pravi: »Mar hrepenijo, da se jim sodi, kot v dobi neznanja (nevere)? In kdo je boljši razsodnik od Allaha narodu, ki dojema?« (Al-Maidah (Miza) 50. verz)

4. Od islamske tolerance in lahkote na področju zakonodaje je, da v islamu ni samostojne duhovniške oblasti, kot so tiste oblasti, ki so jo deležni duhovniki v drugih religijah, ker je islam prišel, da uniči tisto, kar je obstajalo od posrednikov med Bogom in njegovimi sužnji, zato je Allah pograjal mnogobožce (politeiste), ki so vzeli posrednike v čaščenju, Vzvišeni Allah pravi: Iskrena izpoved vere je dolg do Allaha! On bo razsodil tistim, ki si izbirajo še druge zaščitnike govoreč: '' Klanjamo se jim le zato, da bi nas še bolj približali Allahu.'' (Az-Zumer (Skupine) 3. verz)

Vsemogoči Allah je pojasnil resnico teh posrednikov, da oni ne morejo nikomur naškoditi niti koristiti, ampak so oni bitja podobna njim, in Vzvišeni Allah pravi: »Resnično so tisti, h katerim molite namesto k Allahu, sužnji kakor vi. Zato jih prikličite in naj se vam odzovejo, če zares govorite resnico.« (Al-A'raf (Višave) 194. Verz)

Islam je vzpostavil in utrdil idejo neposrednega odnosa med Allahom in Njegovimi sužnji, ki stoji na absolutnem verovanju Vanj, zatekanje le k Njemu pri izpolnjevanju potreb, iskanju odpuščanja in pomoči od Njega neposredno brez posrednikov. Tisti, ki naredi greh dvigne roke in ponižno moli samo Allaha in išče od Njega odpuščanje v vsakem času. na vsakem mestu in v vsakem stanju, Allah pravi: »In kdor stori kaj slabega ali samemu sebi stori krivico in nato poišče odpuščanje od Allaha, bo našel Allaha, da Največ odpušča in da je Najbolj Usmiljen.« (An-Nisa (Ženske) 110. verz)

In Vzvišeni Allah pravi: Vaš Gospodar je dejal: »Pokličite me in me zaprosite, odzval se bom! Tisti, ki se mu nočejo klanjati iz prevzetnosti, bodo zagotovo poniženi vstopili v Pekel!« (Al-Mu'min (Vernik) 60. verz)

V islamu ni duhovnikov, ki bi dovoljevali in prepovedovali, odpuščali in menili, da so Allahovi zastopniki nad Njegovimi služabniki, jim postavljali zakone in usmerjali njihovo prepričanje, jim odpuščali grehe, dovoljevali in prepovedovali vstop v Raj komur hočejo, ker pravica zakonodaje pripada samo Allahu, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) v razlagi govora Vzvišenega Allaha ''Vzeli so svoje rabine in menihe za gospodarje namesto Allaha'', pravi: »Oni jih niso častili, ampak so oni, ko so jim oni (duhovniki) nekaj dovoljevali, to smatrali kot dovoljeno in ko so jim nekaj prepovedali, oni to (tudi) prepovedovali.« [5]

5. Od islamske tolerance in lahkote na področju zakonodaje je sistem posvetovanja (šura), da bi stvari, povezane z interesi skupine, postale skupne med člani skupnosti, tako da ne bi prevladal osebni interes na račun skupine in pa tako kot pravijo ''več glav več ve'', Vzvišeni Allah pravi: »Samo zaradi neomejene Allahove milosti si mil in blag do njih. Če pa bi bil grob ter trdega srca, bi zagotovo odšli od tebe. Zato jim oprosti, prosi odpuščanje zanje in se posvetuj z njimi o zadevah.« (Aali 'Imran (Amramova družina) 159. verz)

6. Od islamske tolerance in lahkote na področju zakonodaje je, da je odprl vrata idžitihada, kjer se ne navaja besedilo iz Kur'ana in Sunneta. Zato, ker je islam vera, ki sprejema razvoj in je primerna in veljavna za vsak čas in mesto. Islam je prinesel principe, splošna načela in temelje, popolne in celovite predpise in osnove, ki so trdni in se ne spreminjajo ter zamenjujejo s spremembo časa ali kraja v verovanju, bogoslužju, kot so: verovanje (iman), molitve in njihovo število sestavnih delov in njihov čas opravljanja, obvezna miloščina in njena količina in kaj je dolžnost pri tem, post in njegov čas, romanje z njegovim opisom, časom opravljanja, kazenske sankcije itd. Vsi dogodki, ki iščejo nove zahteve (v sodobni družbi) se predstavijo častnemu Kur’anu in če se to nahaja v njemu, se to sprejme in opusti drugo. Če pa tega ni v Kur’anu, se potem išče v verodostojnih navajanjih v Sunnetu Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in če se to najde v njem, se to sprejme in opusti drugo. Če pa tega ni tudi v Sunnetu, se išče in gleda na idžitihad (mnenje) pobožnih in poštenih učenjakov v vsakem časovnem obdobju in kraju. Vse to, da bi se uresničila splošna korist in ustreza zahtevam njihovega časa in stanja njihove družbe. To se naredi tako, da se preveri, kaj dopuščajo Kur'an in Sunnet glede novih stvari na pravilih splošne zakonodaje, ki je vzeta iz Kur’ana in Sunneta, da se ne bi njim zoperstavilo.

Cilj idžtihada ni sledenje muh, želja in strasti, ampak je namen, da se pride do tistega, kar koristi ljudem v dobrem in koristnem, brez zoperstavljanja in spopada z verskim zakonodajnim tekstom. In to je le zato, da se v vsakem obdobju drži korak z islamom in ustreza in usmerja zahtevam vsake družbe.

7. Od islamske tolerance in lahkote na področju zakonodaje je, da je zaustavil (blokiral) pretiravanje in ekstremizem v veri, ekstremizem pa je praktično prepovedan v besedah Vzvišenega: »Allah želi, da vam olajša, ne da vam otežuje/…/.« (Al-Bakare (Krava) 185. verz)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Pazite se pretiravanja v veri, ker so resnično bili uničeni tisti pred vami, zaradi pretiravanja v veri.” (Navaja Ahmed, An-Nisai, Al-Albani meni, da je hadis verodostojen).

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je uvrstil pretiravanje, ekstremizem in strogost v veri kot odstopanje in izhod iz njegove poti in napotitve. Enes bnu Malik, naj bo Allah z njim zadovoljen, je pripovedoval: Tri osebe so prišle k sobam žena Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) spraševati o bogoslužju Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ). Potem, ko so zvedeli, kakšno je njegovo bogoslužje, so oni menili, da je to zelo malo in dejali: ''Obstaja velika razlika med nami in Allahovim glasnikom (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ )[6], njemu je že Allah odpustil prejšnje in prihodnje grehe.« Eden med njimi je dejal: »Jaz bom od zdaj vsako noč v celoti molil.« Drugi je dejal: »Jaz se bom neprekinjeno vsak dan postil in ne bom prekinjal post.« Tretji je dejal: »Jaz se bom popolnoma odrekel žensk in se nikoli ne bom poročil.« Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je prišel in dejal: »Ali ste vi tisti, ki so rekli to in to? Kar se mene tiče, se jaz najbolj bojim Allaha in imam največje strahospoštovanje do Njega med vami, toda jaz se postim in prekinjam post, molim del noči in spim del noči, in se poročam z ženskami, tisti pa, ki se oddalji od moje poti oz. prakse (sunne) ni od mene.« [7]

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) se je obvezal in skrbel za svoje prijatelje glede tega, da bi jih oddaljil od poti in metode pretiravanja in ekstremizma. Abdullah bnu Amr ibn Al-As (naj bo Allah z njima zadovoljen) pripoveduje, da mu je Allahov poslnec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: »Ali ti nisam povedal, da delaš tako in tako; podnevi se postiš in ponoči moliš?« On je dejal: »Vsekakor, o, Allahov poslanec.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) mu je dejal: »Ne delaj tega, posti se in prekinjaj post, opravljal nočno molitev in spi, ker tvoje telo ima pri tebi pravico in tvoje oči (spanje) imajo pri tebi svojo pravico in tvoja žena ima pri tebi svojo pravico in tvoji obiskovalci (gosti) imajo pri tebi svojo pravico. Dovolj imaš, da se postiš vsak mesec tri dni. Za vsako dobro dejanje boš imel desetkratno nagrado podobno njemu (temu dejanju) in to se šteje, kot da se postiš celo življenje.« Toda jaz sem pretiraval in bil strog in se mi je to slabo povrnilo. Dejal sem: »O, Allahov poslanec, jaz sem resnično močan.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Potem se posti kot Allahov glasnik David, naj bo mir z njim, in ne povečuj nad tem.« Vprašal sem: »Kakšen je bil post Allahovega glasnika Davida, mir z njim?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Polovica življenja (postil se je vsak drugi dan).« Abdullah je dejal, potem ko je ostarel: »Ko bi le takoj vzel olašanje od Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ). (Navaja Al-Buhari)

Seveda to ne pomeni, da je islam religija, ki se nenadzorovano posveti temu svetu in preda užitkom in strastem. Ampak je islam vera zmernosti in sredine, ki povezuje vero in tuzemsko življenje, tako da nobena stran ne prevlada na račun druge strani. Ker islam narekuje ravnovesje med dušo in telesom. Tako je islam predpisal muslimanom, ko se preveč posvetijo in preokupirajo v tuzemskih skrbeh, da se spomnijo svojih duhovnih potreb, tako da izvajajo bogoslužja, ki jih je Allah ukazal. Vzvišeni Allah pravi: “O, verniki! Ko v petek zaslišite klic k molitvi, pustite trgovino in pohitite k molitvi! Vedite, tako je najbolje za vas!” (Al-Džumua (Petek) 9. verz)

Islam zahteva od njih, ko so v stanju posvečanja in preokupacije v bogoslužju, da se spomijo njihovih materialnih potreb od zasluška in iskanja oskrbe, Vzvišeni Allah pravi: »Po končani molitvi se razidite po zemlji in želite si Allahove blagodati/…/.« (Al-Džumua (Petek) 10. verz)

Omejil je uživanje v prijetnih in dovoljenih stvareh brez pretiravanja, katera škoda ni skrita za telo in vero, Vzvišeni Allah pravi: »/…/jejte in pijte, vendar ne pretiravajte. On zares ne mara tistih, ki pretiravajo.« (Al-A'raf (Višave) 31. verz)

In je pojasnil, da ni nobenega protislovja med verskimi zahtevami in tuzemskimi zahtevami, Vzvišeni Allah pravi: »Nič ni narobe, če iščete še kaj dobrega od vašega Gospodarja. Toda, ko odrinete od Arefata, se spomnite Allaha pri El-Meš'arul-Haramu[8]. In spomnite se Nanj, tako kot vas je usmeril (na Pravo pot), ne glede na to, da ste pred tem bili med tistimi, ki so v zablodi. « (Al-Bakare (Krava) 198. verz)

8. Od islamske tolerance in lahkote v zakonodaji je, da ko se musliman boji za svoje življenje lahko – le toliko, da obvaruje in reši življenje – je ali pije tisto, kar je Allah prepovedal od mrhovine, krvi, svinjskega mesa, alkohola ali naredi prepovedano stvar, ker Vzvišeni Allah pravi: »On vam je prepovedal le mrhovino, kri, svinjino in to, kar je posvečeno nekomu drugemu kot Allahu. Toda, kdor je prisiljen (pojesti) ne da bi se namenoma prekršil in samo toliko, kot je nujno, potem ga ne bremeni greh. Kajti Allah je Tisti, ki odpušča, in je Usmiljen. « (Al-Bakare (Krava) 172. verz)

Sejid Kutb pravi v razlagi tega verza: To je verovanje, ki priznava človeku njegovo človečnost in ne živalstvo, ne satanstvo in ne angelovstvo. Priznava vse, kar je v njem skupaj s svojo slabostjo in močjo in ga vidi kot splošno podobo, sestavljenega iz telesa z vsemi svojimi slabostmi, umom, ki odloča in presoja in dušo z željami. To verovanje (akida) mu ukazuje samo obveznosti, ki jih lahko izpolni in skrbi ter upošteva, da je v skladu z razpoložljivo sposobnostjo posameznika in dolžnostmi brez težavnosti in napora (v izvrševanju le-teh) – konec citata.

Od islamske tolerance in lahkote je, da se za dobro dejanje veliko pomnoži nagrada, za slabo dejanje pa se poplača le z njim podobnim, Vzvišeni Allah pravi: »Kdor pride z dobrim delom, mu zanj pripada deset podobnih. Kdor pa pride s slabim delom, bo poplačan le z njim podobnim. In ne bo se jim zgodila krivica.« (Al-An’am (Živina) 160. verz)

Islamska tolerance in lahkota glede poziva v islam

Ker je islam univerzalna (svetovna) vera, ki je namenjena in usmerjena vsem ljudem, v vsakem času in na vsakem mestu, je dolžnost, da ima poziv (Dawa) v islam določene lastnosti, kot so prijaznost, blagost, strpnost in enostavnost v načinu, predstavitvi in ponudbi ljubezni dobrega za druge, tako da bo to od blagosti (prijaznosti) sprejemanja druge strani (poslušalcev ali oseb, ki jih kličeš v islam), da jih pripravijo na predstavitev in razpravo o islamu in ga morda tudi sprejmejo. To je metoda islama v pozivu (Dawi) vanj. Islam spodbuja k pozivu tistih, ki se razhajajo z njim z modrostjo in lepim nasvetom, Vzvišeni Allah pravi: “Kliči ljudi na pot svojega Gospodarja z modrostjo in dobrim nasvetom! Razpravljaj z njimi karseda vljudno! Tvoj Gospodar pozna tiste, ki so zablodeli z Njegove poti, in tiste, ki so na pravi poti.” (An-Nahl (Čebele) 125. verz)

Vzeli bomo nekaj primerov te tolerance in enostavnosti na področju poziva v islam:

1. Strpnost islama ni samo, da odpira vrata za sprejetje islama s strani pripadnikov drugih ver, ampak se temu zelo veseli, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Allah se bolj veseli kesanju Njegovega sužnja, ko se Mu pokesa, kot pa nekdo med vami, ki je bil na jahalni živali v puščavi, ona pa mu je pobegnila. Na njej pa je bila njegova hrana in pijača. On je že obupal glede nje, prišel je k drevesu in se vlegel pod njegovo senco. In ko je bil v tem stanju, je jahalna žival stala pred njim, on jo je vzel za njen povodec in potem rekel zaradi velikega veselja: “Moj Allah, ti si moj suženj in jaz sem tvoj Gospodar, zmotil se je zaradi velikega veselja.” (Navaja Muslim)

2. Od islamske strpnosti na področju poziva v islam je, da je ukazal njegovim slednikom, da vzamejo ljubeznjiv način in razveseljujo z dobrim kot metodo v pozivu. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal svojima dvema vodjama Muazu in Abu Musi Al-Ašariju, ko jih je poslal v Jemen, da kličejo ljudi v islam: “Razveselite (z nagrado od Allaha) in ne razganjati (ljudi), medsebojno se imejte radi, da bi se pokorili drug drugemu in ne razhajajte se!” (Navaja Ahmed, Al-Buhari in Muslim)

3. Od islamske strpnosti na področju poziva v islam je, da je ukazal svojim slednikom vzpostavitev dialoga s tistimi, ki se razhajao z njim, v skladu s pravili spoštovanja njihovega uma, upoštevanju njihovih stanj, daleč od zaničevanja in podcenjevanja njihovega znanja, Vzvišeni Allah pravi: S sledniki Knjige razpravljajte karseda vljudno, razen z nepravičnimi med njimi. Recite: “Verujemo v to, kar se razodeva nam in v tisto, kar je bilo razodeto vam. Naš Bog in vaš Bog sta eden in isti, mi se Mu pokoravamo.” (Al-Ankebut (Pajek) 46. verz)

Tako ni nobenega ukazovanja v mišljenju, niti prisile na usmeritev in zanemarjanje druge strani, temveč poslušanje argumentov in dokazov ter razpravljanje z možnostjo odgovora v njej. Metoda sledenja v debati in dialogu z nasprotnikom je način prepričanja in zdrav logičen odgovor, ki ustreza miselnosti udeležencev (poklicanih).

Za primer raziskovanja bomo vzeli naslednji primer, ki ga pripoveduje Ibn Abbas (naj bo Allah z njima zadovoljen): Prišel je As bin Al-Vail - bil pa je nemusliman - k Allahovem poslancu (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) z veliko staro že spremenjeno kostjo in jo zlomil ter dejal: “O, Muhammed! Ali bo Allah to oživel, potem ko strohni?!” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Da. Allah bo to oživel, tebe usmrtil, potem te oživel in potem te odpeljal v ogenj Pekla.” On (Ibn Abbas) je dejal: Allah je potem razodel svoje besede: Kako človek ne vidi, da ga Mi od kapi semena ustvarjamo, in spet je odprt sovražnik, in Nam navaja primer, pozablja pa kako je ustvarjen in govori: 'Kdo bo oživel kosti ko bodo strohnele?' Reci: ''Oživel jih bo Tisti, ki jih je že prvič ustvaril; On dobro ve vse, kar je ustvaril. Tisti, ki vam iz zelenega drevja ustvarja ogenj in vi z njim zanetite ogenj.'' Mar Tisti, ki je ustvaril nebesa in Zemljo ni zmožen ustvariti njim podobne? Vsekakor, On vse ustvarja in On je Vsevedni. (Navaja ga Al-Hakim in pravi, da je navajanje verodostojno po pogojih Al-Buharija in Muslima, ki ga ne navajata)

Takšni dialogi, racionalni odgovori, prepričljivi argumenti in jasni dokazi, ki ne puščajo nobenega prostora za dvom, so za tiste z zdravim mišljenjem, ki iščejo resnico, da je ta vera, prava vera in ima največjo pravico, da se jo sledi in ona je na koncu zmagovalka. Allah pripoveduje v zgodbi dialoga Abrahama, mir z njim, z Babilonskim kraljem Nimrodom ibn Kananom…: »Mar nisi videl tistega, ki je Abrahamu oporekal glede njegovega Gospodarja, ker mu je Allah dal oblast? Ko je Abraham rekel: "Moj Gospodar je tisti, ki daje življenje in smrt." Rekel je: "Jaz dajem življenje in smrt!" Abraham je dejal: "Allah zares privede sonce z vzhoda, pa ga ti privedi z zahoda!" Pa se je zmedel tisti, ki ni verjel. In Allah ne vodi naroda zločincev na Pravo pot.« ( Al-Bakare (Krava) 258. verz)

4. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je, da je to klicanje oddaljeno od načina obtoževanja, poškodovanja, posmehovanja in oblik vpliva in provokacij, Vzvišeni Allah pravi: “In reci Mojim vdanim sužnjem, naj govorijo, kar je najboljše. Resnično hudič seje razdor med njimi. Hudič je zares človeku jasen sovražnik.” (Al-Isra (Nočno potovanje) 53. verz)

5. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je, da uporablja metode ljubeznjivosti, naklonjenosti in sočutja do tistih, ki jih kliče, kjer se poziva z očarljivo metodo, ki je priljubljena srcem in z priljubljenimi in dobrimi besedami, ki so drage srcu, Vzvišeni Allah pravi: “O, pripadniki Knjige! Zakaj razpravljate o Abrahamu? Saj Tora in Evangelij nista bila razodeta prej kot za njim. Mar ne dojemate?” (Aali-‘Imran (Amramova družina) 65. verz)

6. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je blagost pri predstavljanju islama in ljubeznjivost pri govoru brez surovosti pri tem. Vzvišeni in Blagoslovljeni Allah pravi Mojzesu, mir z njim, in njegovemu bratu Aronu, ko jih je poslal k faraonu, da ga pokličejo v islam, on pa je sebe smatral za božanstvo in ljudi klical, da ga častijo: »Pojdita k faraonu. On je zares prestopil vse meje. In govorita z njim z blagimi besedami, lahko da se bo opomnil ali zbal.« (Ta-Ha 43-44)

7. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je, da on zahteva od nasprotujočih sogovornikov v dialogu, da izrazijo, pojasnijo in predstavijo svoje dokaze in argumente ter jim da priložnost, da predstavijo tisto, kar je pri njih v debati, Vzvišeni Allah pravi: Reci: »Povejte mi ali pokažite, kaj so na zemlji ustvarili tisti, ki se jim klanjate poleg Allaha! Imajo delež v nebesih? Prinesite mi Knjigo, razodeto pred to Knjigo, ali vsaj sled znanja, če govorite resnico!« (Al-Ahkaf (Peščene sipine) 4. verz)

8. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je, da zahteva dialog z nasprotno mislečimi, ki bo ciljno usmerjen v združevanju besede na božanski metodi in oddaljuje od glasnega razhajanja pri tem, zaradi naklonjenosti in ljubezni dobrega za njih, Vzvišeni Allah pravi: Reci: "O, pripadniki Knjige, pridite k besedi, ki je enaka med nami in vami - da ne častimo (nikogar) razen Allaha in da poleg Njega ničesar ne jemljemo za božanstvo in da si ne bomo vzeli drug drugega za gospodarja namesto Allaha." Toda če se obrnejo proč, potem reci: "Bodite priče, da smo muslimani." (Ali Imran (Amramova družina) 64. verz)

9. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je, da odpira vrata za vstop vanj in pridružitev njegovim slednikom na najširšem področju; odpira vsa vrata brez stroškov, napora, težavnosti, ceremonije in določenih verskih obredov, ki se opravijo v določenih mestih in pred določenimi ljudmi, zato ker je to neposredna vez med sužnjem in njegovim Gospodarjem. Ni posrednika med sužnjem in njegovim Gospodarjem. On izgovarja besede, ki so lahke v izgovoru in imajo veličasten pomen, izgovori jih tisti, ki je odločen postati musliman, tako on vstopa v islamsko vero in to je izgovor dveh pričanj (Pričam, da ni nobenega boga, razen Allaha, in pričam, da je Muhammed Allahov suženj in Njegov poslanec), ki so ključ vstopa v islam. Kdor to reče, se odreka vsaki veri, razen islamu in njegovo versko prepričanje je v nasprotju z njihovimi, tako njemu pripadajo pravice, ki pripada ostalim muslimanom in je (versko) zadolžen z obveznostmi, tako kot so oni zadolženi.

10. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je, da Allah odpusti nemuslimanom, ki sprejmejo islam vse prejšnje grehe in napake pred vstopom v islam, Vzvišeni Allah pravi: »Tistim, ki ne verujejo, reci, da jim bo odpuščeno, kar je že bilo, če bodo prenehali.« (Al-Anfal (Plen) 38. verz)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Islam izbriše in odstrani tisto, kar je bilo prej (od grehov in napak) in kesanje izbriše in odstrani tisto, kar je bilo prej.« (Navaja Ahmed, navajanje je verodostojno)

11. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je, da Allah nagradi nemuslimane, ki sprejmejo islam z dobrimi nagradami za dobra dejanja, ki so jih naredili pred njihovim sprejetjem islama. Hakim ibn Hizam, naj bo Allah z njim zadovoljen, pravi: Dejal sem: »O, Allahov poslanec! Ali bom nagrajen za dobra dejanja, ki sem jih opravljal v času nevednosti (džahilijetu) kot so miloščine, osvobajanje sužnjev in vzdrževanje sorodstvenih vezi?« Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Ko si sprejel islam, se ti pripišejo dobra dejanja od prej.« (Al-Buhari)

12. Od islamske strpnosti na področju klicanja v islam je, da se tistim, ki sprejmejo islam od drugih religij, podari dvojna nagrada, zaradi njihovega verovanja v njihove poslance vere in verovanja v tisto, s čim je poslan Muhammed (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) tj. Kur'an, Vzvišeni Allah pravi: »Tisti, ki smo jim dali Knjigo pred Kur'anom, verujejo vanj. Ko ga slišijo, rečejo: »Verujemo vanj, to je resnica našega Gospodarja. Že prej smo bili muslimani. Dvakrat bodo nagrajeni, ker trpijo, ker z dobrim poplačajo zlo in ker delijo od tega, kar jim dajemo.« (Al-Kasas (Pripoved) 52-54)

 

 

 

Islamska strpnost in lahkotnost v ravnanju z nemuslimani

Na začetku govora o strpnosti in lahkoti islama pri ravnanju z nemuslimani navajamo govor orientalista Louisa Junga, da bi bil uvod govora o nekaterih področjih strpnosti in enostavnosti do nemuslimanov. Rekel je: "Še vedno obstaja veliko stvari, ki se jih mora Zahod naučiti od islamske civilizacije. Eden od njih je velikodušen in strpen pogled Arabcev.” [9]

Spodaj so nekateri vidiki strpnosti in lahkote do nemuslimanov:

1. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je to, da je on dovolili vse poslovne odnose, kot so nakupi, razmerja, ki temelji na sodelovanju in vzajemnih interesih na različnih področjih med dvema subjektoma poslovnega partnerstva, zamenjave itd. in vse to v skladu s šeriatskimi pravili, ki zagotavljajo zaščito pred škodo in varovanje pravic. To se naredi z vzajemnim sporazumom obeh strani, poznavanjem teh pogodb, predmetom pogodb in njenimi pogoji. Od Aiše, naj bo Allah z njo zadovoljen, se navaja, da je Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) kupil hrano od Juda do določenega časa in dal svoj ščit kot zastavo. (Navaja Al-Buhari)

Islam ne prepoveduje takšnih odnosov, razen če obstaja škoda ali nepravičnost, kot so obresti ali igre na srečo, ker so te stvari prepovedane tudi med muslimani. Vzvišeni Allah pravi: “O, vi, ki verujete! Ne užijte niti dodanih niti podvojenih obresti. In bojte se Allaha, da bi tako lahko uspeli.” (Ali Imran (Amramova družina) 130. verz)

In Vzvišeni Allah pravi: O, vi, ki verujete! Hamr (opojne pijače ali sredstva), igre na srečo, žrtveni kamni, vedeževalske puščice so gnusne stvari, delo satana. Zato se izogibajte temu, da bi lahko bili uspešni. Satan želi s hamrom (opojnimi pijačami ali sredstvi) in igrami na srečo med vami povzročiti sovraštvo in prezir ter vas odvrniti od omenjanja Allaha in od molitve. Mar ne boste že odnehali? (Al-Maideh (Miza) 90-91)

2. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je dovoljenje opravljanja molitve v mestih njihovega bogoslužja, navaja se od Abu Muse, da je on opravil molitev v cerkvi v Damasku, ki se imenuje cerkev Nahja. (Navaja se v Musanefu od Ibn Abi Šejbe.)

Prezira pa se le opravljanje molitve, če so v njej prisotne slike in skulpture (kipi), če se ne najde drugega mesta za opravljanje molitve.

3. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da jim dovoljuje vstop v molilnice muslimanov, če imajo potrebo ali kakšno korist pri tem, razen vstopa v svetišče Meke. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je sprejemal delegacije nemuslimanov v njegovi mošeji v Medini in jim tega ni preprečil, ampak je zadržal Sumamo ibn Asala v mošeji Medine preden je sprejel islam, naj bo Allah z njim zadovoljen.

4. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da je dovolil obiskovanje njihovih bolnih ter molitev za ozdravitev, od Enesa, naj bo Allah z njim zadovoljen, se navaja: Judovski deček je stregel Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in je zbolel. K njemu je na obisk prišel Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), se vsedel poleg njegove glave in mu dejal: »Sprejmi islam.« On pa je pogledal k svojemu očetu, ki je bil pri njemu, ta pa mu je dejal: »Poslušaj Abu Kasima tj. Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ).« Deček je sprejel islam, Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa je odšel govoreč: »Hvala Allahu, ki ga je rešil pred Peklom.« (Navaja Al-Buhari)

5. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da dovoljuje izražanje sožalja, če nekomu med njimi umre bližnji. Abu Hurajra navaja, da je Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: »Prosil sem svojega Gospodarja, da iščem odpuščanje za mojo mater in mi ni dovolil, prosil sem Ga, da lahko obiščem njen grob in mi je dovolil.« (Muslim)

6. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, dovoljenje, da se jim lahko da miloščina in tudi darila, če se niso bojevali proti njim (muslimanom). Abdullahu bnu Amru je njegova družina zaklala ovco in ko je prišel k njim, je dejal: »Ali ste dali kaj našemu sosedu Judu? Ali ste dali kaj našemu sosedu Judu? Slišal sem, da je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: »Gabrijel (Džibril) mi je neprekinjeno priporočal prijaznost do soseda, tako da sem mislil, da ga bo postavil za dediča.« (Muteffekun alejhi) [10]

Stvar je celo presegla to in se dovoljuje dajanje obvezne miloščine (zekah), ki je dolžnost do potrebnih muslimanov, tudi nemuslimanom zaradi pridobivanja njihovih src oz. naklonjenosti, če se pokaže, da imajo pri tem muslimani korist ali da se odstrani škoda od njih ali da sprejmejo islam ali branijo islam, Vzvišeni Allah pravi: Miloščina pripada le revežem, siromakom, tistim, ki jo zbirajo, tistim, katerih srca je potrebno pridobiti, za osvoboditev sužnjev, za prezadolžene, za tiste, ki se borijo na Allahovi poti, ter za popotnike. To je dolžnost predpisana od Allaha, Allah pa je Vseveden in Moder.” (At-Tevba (Kesanje) 60. verz)

Omer bnu Abdul-Aziz je dejal: Do mene je prišla vest, da je Omer bnu Al-Hattab videl človeka od zaščitenih nemuslimanov, ki je beračil pred vrati muslimanov in dejal: “Nismo bili pravični do tebe, ko smo od tebe jemali glavarino (džizjo), ko si bil mladenič, danes pa smo te zapustili.” Potem je ukazal, da mu se dodeli oskrba iz blagajne muslimanov. (Navaja se v Al-Kešfu va Al-Bejanu od An-Nejsaburija, navajata ga Abu Ubejd in Ibn Zendžuvejh)

7. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da je dovolil vzdrževanje sorodstvenih vezi med muslimanom in njegovimi sorodniki, ki niso muslimani. Esma hči Abu Bekra, naj bo Allah z njima zadovoljen, je dejala: Obiskala me je moja mati, ki je bila malikovalka v času Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), jaz pa sem iskala dovoljenje glede tega od Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in dejala: “Obiskala me je moja mati in me želi obiskovati ali naj vzdržujem to sorodstvo in odnos z njo? On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa je dejal: “Da, ohranjaj odnos s tvojo materjo.” (Navaja Al-Buhari)

8. Od islamske strpnosti in lahkotnosti do nemuslimanov je, da je dovolil jesti iz njihovih posod, če jih ne uporabljajo za kuhanje ali uživane hrane, ki je prepovedana kot je svinjina ali pitje alkohola. Dovolil je tudi oblačenje njihovih oblačil in uporabo posod in stvari, če niso narejene iz prepovedanih stvari, kot so posode iz zlata ali srebra ali svinjska in pasja koža, to ni dovoljeno uporabljati, četudi so obleke ali posode muslimanov, zaradi pripovedovanja Abu Salebe Al-Hušenija, ki je dejal: »O, Allahov poslanec! Mi se nahajamo v zemlji naroda, ki sledi Knjigo. Ali lahko jemo iz njihovih posod?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Če najdete druge, ne jejte iz njih, če pa ne najdete drugih, potem jih operite in jejte iz njih.« (Navaja Al-Buhari)

9. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da je dovolil poroko z ženskami, ki sledijo Knjigo (kristjanke in judinje), tako kot je dovoli jesti njihovo hrano, če je dovoljena, ker Vzvišeni Allah pravi: »Od danes so vam dovoljene vse dobre jedi in hrana tistih, ki jim je dana Knjiga. Tudi vaša hrana je dovoljena njim. Dovoljene so vam krepostne ženske med vernicami in krepostne ženske tistih, ki jim je bila dana Knjiga pred vami, če jim izročite poročne darove, da bi težili h kreposti, ne pa da bi se vdajali razvratu in jih jemali za priležnice. « (Al-Maidah (Miza) 5. verz)

10. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da priznava zakonsko zvezo pred sprejetjem islama, tistim ki so potem sprejeli islam, tako kot je to naredil Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) s tistimi nemuslimani, ki so sprejeli islam. Gajlan ibn Seleme As-Sekafij je sprejel islam, imel pa je deset žena, Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa mu je dejal: »Izberi med njimi štiri.« (Navaja At-Tirmizi, Al-Albani meni, da je verodostojen v Al-Irvau:1885)

11. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da je dovolil jesti meso živine, ki ga koljejo sledniki Knjige (kristjani in judje) samo, če se omenja pri klanju Božje ime, Vzvišeni Allah pravi: »Ne jejte tega, pri čemer klanju ni bilo omenjeno Allahovo ime, zakaj resnično je to nepokorščina/…/.« (Al-An'am (Živina) 121. verz)

12. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da jim je dovolil dati zaščito in varnost, Vzvišeni Allah pravi: »In če se nekdo od malikovalcev zateče k tebi, mu dodeli zaščito, vse dokler ne sliši Allahove besede, nato pa ga odpelji na zanj varno mesto. « (At-Tevba (Kesanje) 6. verz)

13. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da tisti med njimi, ki stori kriminalno dejanje glede pravice muslimana, je obvezna kazen za to dejanje v deželi muslimanov, lastniki pravice ali njegovi zastopniki imajo možnost izbora ali naj mu odpustijo ali naj plača krvnino ali da se vzpostavi nad njim kazen, Vzvišeni Allah pravi: V njej smo predpisali: "Življenje za življenje, oko za oko, nos za nos, uho za uho, zob za zob in za poškodbo povračilo v enaki meri." Kdor pa za miloščino da odpuščanje, mu bo to odkup za grehe.” (Al-Maideh (Miza) 45. verz)

14. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da je prepovedal izpostavljanje nad njihovimi religijami z zmerjanjem, žaljenjem ali podcenjevanjem, Vzvišeni Allah pravi: »In ne psujte tistih, h katerim molijo namesto k Allahu, da ne bi oni nato iz sovraštva in nevednosti psovali Allaha. « (Al-An'am (Živina) 108. verz)

15. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da se mora izpolniti ugovor oziroma zaveza z njimi, Vzvišeni Allah pravi: »O, vi, ki verujete! Izpolnjujte zaveze!« (Al-Maideh (Miza) 1. verz)

Ukazal je izpolnjevanje njihovih ugovorov oziroma zavez in njihovih pogodb ter prepovedal njihovo izdajo, Vzvišeni Allah pravi: »In izpolnjujte zaobljube, saj boste zanje odgovarjali!« (Al-Isra (Nočno potovanje) 34. verz)

16. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da je dal, da so njihova premoženja, življenja in njihove časti zaščitena in spoštovana, zato je prepovedano njihovo prikrajševanje z nasiljem ali napadanjem z omejevanjem njihovih pravic ali slabim ravnanjem, Vzvišeni Allah pravi: »Allah vam ne prepoveduje delati dobrega in biti pravični do tistih, ki se ne bojujejo z vami zaradi vere in ki vas ne preganjajo z vaših domov. Allah resnično ljubi pravične.« (Al-Mumtehine (Preverjena) 8. verz)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Tisti, ki stori krivico tistemu, s katerim imamo sklenjeno zavezo o zaščiti in varovanju ali ga prikrajša v nečem ali ga obremeni čez njegove zmožnosti ali mu vzame nekej brez njegove zadovoljne privolitve, se mu bom jaz zoperstavil [11] na Sodnem dnevu.« [12]

In on (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) tudi pravi: »Kdor ubije tistega, s katerim imamo sklenjeno zavezo o zaščiti in varovanju, ne bo povohal rajskega vonja, čeprav se njegov vonj občuti na razdalji od 40 let.« (Al-Buhari)

17. Strpnost in lahkota islama pri ravnanju z nemuslimani od varovancev islamske države (ehlu-zimme) vključuje njihovo socialno varnost, vse dokler so pod zaščito islamske države, zaradi dejanja vodje pravovernih, drugega halife, Omerja bnu Al-Hattaba, naj bo Allah z njim zadovoljen, ko je videl starega Juda, ki je prosil od ljudi miloščino. Potem, ko je on vprašal o njem in izvedel, da je on bil od tistih, ki so plačali glavarino, je dejal: »Nismo bili pravični do tebe, ko smo od tebe vzeli gravarino v tvoji mladosti, zapustili pa te v tvoji starosti.« Potem ga je vzel za roko in odšel z njim v svojo hišo ter mu dal, kar je našel od hrane in oblačil. Potem je poslal naj mu pride blagajnik, blagajne premoženja muslimanov, ter mu dejal: »Poglej tega in njemu podobne ter jim daj, kar bo zadovoljilo njihove potrebe in potrebe tistih, ki jih oni oskrbujejo iz blagajne premoženja muslimanov, ker resnično Vzvišeni Allah pravi: »Resnično miloščina pripada revežem in potrebnim.« Reveži so musliman, potrebni pa sledniki Knjige.« [13]

18. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je, da ukazuje na odpuščanje in oprostitev dejanj njihovih sovražnikov, ko so oni (muslimani) v stanju, da jih kaznujejo, to vse pa zato, da se pridobijo njihova srca in pokaže strpnost in lahkota islama ter da je to vera milosti in ljubezni in ni vera, ki si prizadeva izkoristiti najboljšo priložnost za zatiranje in nasilje, Vzvišeni Allah pravi: A zaradi kršitve njihove zaobljube smo jih prekleli in storili smo, da so njihova srca trda. Oni so izkrivljali besede v njihovem pravem pomenu in pozabili so del tistega, na kar so bili opomnjeni. Pri njih boš neprestano videl izdajalstvo, razen le pri peščici med njimi ne boš. Odpusti jim in spreglej. Allah resnično ljubi dobrodelnike. (Al-Maidah (Miza) 13. verz)

In Vzvišeni Allah pravi: “Mnogo pripadnikov Knjige bi vas želelo vrniti med nevernike, zatem ko ste že postali verniki, iz njihove osebne zavisti, potem ko jim je resnica že postala jasna. Odpustite in ne ozirajte se na to, dokler Allah ne izpelje svoje odločitve. Allah je zmožen storiti karkoli!” (Al-Bakare (Krava) 109. verz)

In Vzvišeni Allah pravi: “Reci vernikom, naj odpustijo vsem, ki ne pričakujejo Allahovih dni, v katerih bo nagradil ljudi za njihova dela.” (Al-Džasija (Klečeči) 14. verz)

19. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je njihovo klicanje v islam na najboljši način in odpiranje vrat upanja za njih ter njihovo opominjanje na Allahovo odpuščanje, tako da se oni ne spravljajo v obup glede Allahove milosti in odpuščanja, Vzvišeni Allah pravi: »Tistim, ki ne verujejo, reci, da jim bo odpuščeno, kar je že bilo, če bodo prenehali. Če pa se vrnejo (v nevero), jih bo doletelo to, kar se je po predpisu zgodilo s prejšnjimi narodi. « (Al-Anfal (Plen) 38. verz)

20. Od islamske strpnosti in lahkote do nemuslimanov je da je dal, da bo ljubezen dobrih dejanj do ljudi od znakov verovanja, zato ker je to vera miru in ljubezni, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »O, Abu Hurejra, bodi pobožen in boš najboljši častilec (Allaha) med ljudmi! Bodi skromen in boš najbolj zahvalen med ljudmi! Želi ljudem, kar želiš sebi in boš vernik! Bodi dober do tvojih sosedov in boš musliman (predan)! In malo se smej, ker resnično veliko smeha umrtvi srce!« (Navajanje je verodostojno v Sahihul-Džamiu: 4580)

 

 

 

Islamska strpnost in enostavnost na področju bogoslužja (čaščenja)

Vse oblike bogoslužja v islamu, tako stroge dolžnosti kot prostovoljna dejanja, stojijo na načelu strpnosti in olajšanja in to je tisto, s čim je Allah odlikoval islamsko vero, zato da lahko vsak musliman, glede na svoje zmožnosti in stanje, občuti slast v bogoslužju. Tako se mu ne prepove užitek, da kliče k svojemu Gospodu, da občuti spokoj in srečo v prakticiranju njegovega bogoslužja, Vzvišeni Allah pravi: »Tisti, ki verujejo in katerih srca se umirijo ob omembi Allaha. Samo z omenjanjem Allaha se resnično umirijo srca. « (Ar-Ra’d (Grom) 28. verz)

Tako ni zadolževanja nad človeškimi zmožnostmi, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Držite se tistega, kar ste zmožni storiti, ker Allah, zares, ne bo utrujen, vse dokler vi ne boste utrujeni.« (Navaja Al-Buhari)

- Od islamske strpnosti in enostavnosti je, da so vsi njegovi ukazi in predpisano versko bogoslužje v skladu s prirojenostjo človeka in človeškimi sposobnostmi, v katerih ni zadolževanje nad njegovimi zmožnostmi in ne ukazuje ničesar, kar je v nasprotju s človeško prirojenostjo. Islam ne odobrava muslimanu, da se preobremenjuje nad svojimi zmožnostmi, celo v zvezi z verskim bogoslužjem. Enes, naj bo Allah z njim zadovoljen, navaja, da je Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) videl starega Juda, ki se je naslanjal na svoja dva sinova med hojo in dejal: »Kaj je s tem?« Rekli so: »Zaobljubil se je, da bo hodil.« Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Allah nima nič pri tem (človeku), ki sam sebe muči!« Potem mu je ukazal, naj jaha. (Navaja ga Al-Buhari)

- Od islamske strpnosti in enostavnosti na področju bogoslužja je, da Vsemogočni in Vzvišeni Allah piše muslimanu, v stanju opravičenosti, kot je bolezen ali potovanje in podobno, podobno nagrado kot je to opravil, ko je bil prisoten doma in zdrav, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Če zboli suženj ali odide na potovanje se mu vpisuje podobno kot je to delal, ko je bil prisoten doma (v mestu prebivališča) in zdrav.« (Navaja Al-Buhari)

Islam je dal celo strpnost in enostavnost na področju bogoslužja kot olajšanje, po katerem mora musliman delati, da bi pridobil nagrado od Allaha, zaradi govora Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ): »Resnično ima Allah rad, da dodeli olajšanje, tako kot ima rad, da dodeli svoje ukaze.« (Sahihul-Džami: 1885, Al-Irvau: 564)

- Od islamske strpnosti in lahkote na področju bogoslužja je, da se ti ukazi, bogoslužja in stebri ublažijo ali celo odpravijo v nekaterih stanjih:

    1. Strpnost in enostavnost islama na področju obrednega čiščenja:

Obredno čiščenje je v islamu pomemben predpogoj za pravilnost številnih verskih obredov. Glede na to, da muslimani potrebujejo vodo za obredno molitveno pranje, da opravijo pet obveznih molitev v času dneva in noči, pa tudi za druge prostovoljne molitve, kopanje po nečistoči in kopanje za številne verske dogodke, kot na primer, za petkovo molitev in molitev ob obeh verskih praznikih, lahko to povzroča težavnost pri čiščenju, stisko in nelagodje in s tem povzroča dolgočasnost in utrujenost v samem bogoslužju. Od prikazov strpnosti in enostavnosti na področju obrednega čiščenja je:

1. Od islamske strpnosti in enostavnosti na področju obrednega čiščenja je, da je voda v osnovi čista, vse dokler se ne spremini njena barva, vonj ali njen okus, tako da musliman ne pride v stisko in težavo. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Voda ne postane nečista, če ne spremeni vonja, okusa ali barve.”

2. Od islamske strpnosti in enostavnosti na področju obrednega čiščenja je, da je ostanek vode po pitju čistih živali, čista in dovoljena muslimanu za pitje in čiščenje. Kebšeh bint Ka'b bnu Malik, ki je bila žena Abu Katade pripoveduje, da je Abu Katade prišel domov, in ona mu je prinesla vodo za obredno pranje pred molitvijo, prišla je mačka, da bi pila iz posode, Abu Katade je nagnil posodo, da bi lahko ona pila iz nje. Kebšeh je rekla: On me je videl, da ga gledam. On pa je dejal: »Mar se čudiš, o hčerka mojega brata?« Ona je rekla: »Da.« On je dejal: Resnično je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) rekel: »Zares ona ni nečista, ona resnično živi z vami ali veliko hodi med vami.« (Sahih Abu Davud)

3. Od islamske strpnosti in lahkote na področju obrednega čiščenja je, da če ni vode ali jo ne morete uporabljati, ker je ni ali zaradi bolezni ali rane, s katero se ne more opraviti obredno čiščenje ali če se boji oseba za življenje zaradi hudega mraza ali če je zelo majhna količina vode, ki zadostuje le za pitje ali druga opravičila, je dovoljeno le otreti obraz in roke s čisto zemljo. Dovoljenje čiščenje z zemljo, namesto z vodo, je enostavnost in olajšanje od Allaha. Vzvišeni Allah pravi: “ Če ste bolni, potujete, ste opravili potrebo ali ste se dotaknili žena, a ne najdete vode, poiščite čisto zemljo in si z njo otrite svoj obraz in roke. Allah vam ne želi povzročati nelagodja, temveč vas želi očistiti in dopolniti Svoj blagoslov do vas, da bi bili hvaležni.” (Al-Maidah (Miza) 6. verz)

4. Od islamske strpnosti in lahkote na področju obrednega čiščenja je, da je pod določenimi pogoji dovolil otreti po obuvalu (ali nogavicah), po pokrivalu za glavo (kapi ali turbanu), in po leseni ali mavčni opornici pri zlomu kosti, brez da se vse to sname ali odstrani, tako da musliman ne pride v težavo pri njihovem oblačenju in slačenju ali odstranjevanju, zlasti zaradi hudega mraza. Tako Džafer ibn Amr ibn Umajje Ad-Dumari navaja od svojega očeta, da je pripovedoval: Videl sem Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), ko je opravljal obredno čiščenje, da je otrl po svojem obuvalu in po svojem turbanu.« (Navaja Muslim in Abu Davud)

Islam je strogo opozoril na ekstremizem do ljudi, njihovo spravljanje v stisko in težavnost ter ne olajševanje glede njih, Džabir pravi: Ko smo bili na potovanju, je nekega človeka med nami zadel kamen in mu ranil glavo. Ker je zaradi polucije izgubil obredno čistost, je vprašal svoje prijatelje: "Ali vi menite, da imam olajšanje pri tem, da se obredno očistim z zemljo?« Rekli so. "Ne vidimo razloga za olajšanje, ker si zmožen uporabljali vodo!" On se je okopal z vodo in umrl. Ko smo prišli k Allahovemu glasniku ( Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), smo ga obvestili o tem, on pa je rekel: »Oni so ga ubili, naj jih Allah uniči! Zakaj niso vprašali, če niso vedeli? Zares je zdravilo za nevednost, vprašanje (o tem). Bilo bi dovolj, da se je obredno očistil z zemljo in zamenjali povoj okoli svoje rane, potem otrl z rokami po njem (povoju) in opral z vodo preostali del telesa.« (Navaja Abu Davud v Sahihul-Džamiu: 4363)

5. Prav tako je od tolerance in lahkote islama, da je zemlja v osnovi čista, tako da musliman lahko izvaja svoje versko bogoslužje povsod, kjer hoče - razen na pokopališčih, v kopalnici ali na stranišču - dokler se ne vidi jasna nečistost. Tako opravljanje molitev ni določeno le v določenih mestih, kot je na primer (pri drugih) v sinagogi ali v cerkvi, zato da musliman ne pride v težavnost in stisko v svojem bogoslužju, ker Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Zemlja mi je dana kot prijetna, čista in molilnica (mesto za opravljanje molitve). Ko pride čas za molitev, naj jo vsak človek opravi tam, kjer se nahaja.« (Muteffekun alejhi)

6. Prav tako je od tolerance in lahkote islama na področju obrednega čiščenja, da če je na tleh nečistoča, se jo zlahka odstrani brez težavnosti, utrujanja in zadolževanja. To olajšanje je razvidno iz zgodbe beduina, ki je stoje opravljal malo potrebo (uriniral) v mošeji in ko so ga ljudje hoteli zaustaviti pri tem, je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: »Pustite ga (da dokonča uriniranje) in prelijete vedro napolnjeno z vodo ali veliko vedro napolnjeno z vodo nad njegovim urinom, ker je vaša skrb, da olajšate in ne otežujete.« (Navaja Al-Buhari)

7. Od tolerance in lahkote islama na področju obrednega čiščenja je, da so izločki (urin in blato) živali, katero meso se je, čisti, dokler ni iztisnjena kri, z njimi (izločki) se ne onečistijo njihova oblačila niti mesto razen le mest, kjer so kamele. Džabir bin Semure poroča, da je neki človek vprašal Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ): »Ali naj opravim obredno pranje po jedi ovčjega mesa?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je odgovoril: »Če želiš opravi obredno pranje in če ne želiš ga ne opravi.« On je vprašal: »Ali naj opravim obredno pranje po jedi kameljega mesa?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je odgovoril: »Da, opravi obredno pranje po jedi kameljega mesa.« On je vprašal: »Ali naj opravim molitev v mestu, kjer prebivajo ovce?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je odgovoril: »Da.« On je vprašal: »Ali naj opravim molitev v mestu, kjer sedijo kamele?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je odgovoril: »Ne.« (Navaja Muslim)

 

    1. Islamska strpnost in enostavnosti na področju molitve

Od modrosti molitve je, da je bila ona predpisana, da bi bila vez med sužnjem in njegovim Gospodarjem, kjer se musliman osami s svojim Gospodarjem, ga kliče in ponižno moli. Ko musliman potone v tuzemskih uživanjih in oslabi baklja verovanja v njegovem srcu, pokliče muezin k molitvi in se aktivira in poveča baklja drugič, tako on ostane na zvezi s svojim Stvarnikom v vseh svojih časih, zato je pet molitev v času enega dneva in noči, ki jo opravljajo muslimani skupno v molilnici, razen tistega, ki ima opravičilo (za izostanek). Tako se oni medsebojno spoznajo, med njimi se ojača ljubezenska vez in naklonjenost in spoznajo medsebojno stanje, v tem se izničijo vse družbene razlike med njimi, kjer stojijo vsi izbrani muslimani drug ob drugem; njihovi starejši in njihovi mlajši, njihovi bogati in njihovi revni, njihovi ugledni in njihovi neugledni, vsi so enaki glede pokorščine Allahu in stanju pred Njim, vsi so usmerjeni proti eni Kibli (Meki), opravljajo enake gibe.

Molitev je od najpomembnejših stebrov islama po dveh pričanjih (za vstop v islam). Enes bnu Malik, naj bo Allah z njim zadovoljen, je dejal, da je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: “Prva stvar, za katero bo odgovarjal človek, je njegova molitev, če je njegova molitev veljavna, bodo veljavna tudi ostala njegova dejanja, če pa njegova molitev ni veljavna, niso veljavna tudi ostala njegova dejanja.” (Navaja Ahmed, Ibn Madže, Al-Albani meni, da je navajanje verodostojno.)

Glede na to, da se molitev ponavlja v enem dnevu in noči petkrat, je olajšanje, strpnost in lahkota v tem vidna, da bi jo musliman opravil z zadovoljno dušo, brez občutka stiske in težavnosti. Tukaj navajamo nekaj primerov strpnosti, enostavnosti in olajšanja v obveznosti molitve skozi naslednje:

1. Od strpnosti in enostavnosti islama v molitvi je, da jo musliman opravi v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi. Dolžnost jo je opraviti stoje ob zmožnosti za to, toda, če jo oseba ni zmožna opraviti stoje, jo bo opravila sede in če ni zmožna opraviti sede, jo bo opravila leže in če tudi to ni zmožna, jo bo opravila z znaki (različnimi namigi), Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Opravi molitev stoje, če pa tega nisi zmožen, potem sede in če tega nisi zmožen, potem leže na eni (desni) strani (usmerjen proti Meki).” (Navaja Al-Buhari)

2. Od strpnosti in lahkote islama v molitvi je, da ima ona različne oblike, glede na stanja muslimana ob varnosti in v strahu, Vzvišeni Allah pravi: »Pazite na molitve, zlasti na srednjo molitev in ponižno stojte pred Allahom. In če se bojite, molite med hojo ali med jahanjem. In ko ste na varnem, se spomnite Allaha kot vas je naučil, česar niste vedeli.« (Al-Bakare (Krava) 238-239)

3. Od strpnosti in enostavnosti islama v molitvi je, da je islam dovolil skrajšanje molitve iz štirih rekatov (sestavnih delov oz. enot molitve) na dva rekata in da potnik lahko združi po dve molitvi pred in v zadnjem njihovem času, kar se izkaže za lažje ali bolj praktično. Ja'la bnu Umejje pravi: Rekel sem Omerju bnu Al-Hattabu: »/…/ vam ni greh, da skrajšate molitev, če bi se bali, da bi vas skušali tisti, ki zanikajo vero.« (An-Nisa (Ženske) 101. verz), ampak zdaj so ljudje varni (ni vojne, niti strahu pred napadi nevernikov in zakaj je potrebno skrajšati molitev na potovanju)?« On je dejal: Tudi jaz sem bil začuden o tem, kakor si ti začuden o tem in sem o tem vprašal Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), on pa je dejal: »To je miloščina, ki vam jo Allah podarja in sprejmite Njegovo miloščino.« (Navaja Muslim)

4. Od strpnosti in lahkote islama v molitvi je, da je dovolil združitev dveh molitev tistemu, ki je bolan, ob hudem mrazu in hudem dežju in tistemu, ki ima neko hudo potrebo, četudi ni potnik. Ibn Abbas je dejal: Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je združil molitev opoldne (zuhr) in popoldne (asr) v Medini, brez da je bil na potovanju ali v nekem strahu. Kot je Abu Zebejr dejal: Vprašal sem Sa'ida, zakaj je to naredil? On je odgovoril: Vprašal sem Ibn Abbasa, kot si ti mene vprašal? On pa je odgovoril: »Želel je, da ne otežuje nobenemu od njegovih slednikov.« (Navaja Muslim)

5. Od strpnosti in enostavnosti islama v molitvi tudi nakazuje, da se lahko molitveni čas podaljša v njenem intervalu opravljanja, tako da musliman ne pride v stisko in težavnost. Džabir ibn Abdullah pripoveduje, da je angel Gabrijel prišel k Allahovemu glasniku (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), ko se je opoldansko sonce začelo nagibati iz zenita (proti zahodu), in dejal: "O, Muhammad, vstani in opravi opoldansko molitev (zuhr).« Potem je prišel čez nekaj časa, v času popoldneva, ko je senca bila dolga, kot je dolžina človeškega telesa in rekel:«Vstani in opravi popoldansko molitev (asr).« Potem je prišel, ko je zašlo sonce in rekel: »Vstani in opravi molitev po sončnem zahodu (magrib).« On je vstal in opravil molitev, ko je sonce popolnoma zašlo. Potem je počakal in prišel, ko je izginilo rdečilo na obzorju in rekel: »Vstani in opravi večernjo (iša) molitev.« On jo je opravil, potem mu je prišel ob jutranjem svitu in rekel: »Vstani, o, Muhammed in opravi molitev.« On je vstal in opravil jutranjo molitev. Potem mu je Gabrijel prišel drugi dan, ko je bila senca dolga, kot je dolžina človekovega telesa in rekel: »Vstani o, Muhammed in opravi molitev.« On je vstal in opravil opoldansko molitev (zuhr), potem je prišel, ko je bila senca dolga, kot je dvojna dolžina človekovega telesa in rekel: »Vstani o, Muhammed in opravi popoldnevno molitev (asr).« Potem mu je prišel v času sončnega zahoda, ko je sonce zašlo ob istem času kot dan prej in dejal: »Vstani in opravi molitev.« In on je opravil molitev po sončnem zahodu (magrib), potem mu je prišel zvečer, ko je minila prva tretjina noči in rekel: »Vstani in opravi večernjo molitev.« Nato mu je prišel tik pred zoro, ko je bilo že zelo rumeno in svetlo na obzorju in rekel: »Vstani in opravi molitev pred sončnim vzhodom (subh).« Nato je dejal: »Celotni čas molitve je med tema dvema (časovnima intervaloma).« (Navaja An-Nisai, Sahihut-Tirmizi: 150)

6. Od strpnosti in enostavnosti islama v molitvi je, da če musliman v molitvi nekaj doda ali skrajša iz pozabljenosti ali napake, mu ni potrebno ponovno opraviti celotne molitve, ampak bo naredil dve sudžud as-sahve (dvakrat spusti obraz na tla) iz olajšanja in lahkote do njega in da poniža, zaničuje in zavrne pokorščino satanu, ki si prizadeva pokvariti bogoslužje muslimana ter, da s tem zadovolji Milostnega. Abu Said Al-Hudrij (naj bo Allah z njim zadovoljen) je dejal: Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Če kdo med vami dvomi o svoji molitvi, ali je opravil tri ali štiri rekata, naj zapusti dvom in začne s tem, kar je prepričan, potem naj naredi dve sedžde, preden pozdravi s selamom (v molitvi), če je opravil pet rekatov, se to pridruži njegovi molitvi, če pa je opravil popolno molitev z štirimi rekati, sta oba ponižanje in huda jeza za satana.« [14] (Navaja Muslim)

- Od strpnosti in enostavnosti islama v molitvi je, da lahko musliman ob nepoznavanju smeri Kible (Meke) in ko nima ničesar, kar bi ga vodilo k temu usmerjanju, uporabi svoje mnjenje, Vzvišeni Allah pravi: »Allahu pripadata vzhod ter zahod in kamorkoli se obrnete, je Allahov obraz. Allah je Vseobsežen in Vseveden.« (AL-Bakare (Krava) 115. verz)

- Od strpnosti in enostavnosti islama v molitvi je, da je prepovedal vodji (imamu) v molitvi podaljševanje molitve v skupini. Abu Hurejra navaja, da je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: »Ko nekdo med vami vodi molitev naj olajša, ker so zares med njimi šibki, bolani in starejši, ko pa nekdo med vami sam moli, naj podaljša kolikor hoče.« (Navaja Al-Buhari)

 

    1. Islamska strpnost in enostavnost v bogoslužju (obvezni miloščini)

Od modrosti obvezne miloščine je, da je ona predpisana, da bi se izkoreninila revščina iz muslimanske družbe in ozdravile nevarnosti, ki so posledice revščine, kot so: kraja, umori, napadi na časti, ter oživi duh socialne solidarnosti med muslimani, tako da zaustavi potrebe potrebnih in prikrajšanih od revežev ter jih naredi neodvisnim od beračenja. Od primerov strpnosti, enostavnosti in olajšanja v obveznosti dajanja miloščine je naslednje:

1. Od strpnosti in lahkote islama v miloščini je, da se ona jemlje od srednje 'normalne' vrednosti premoženja ljudi in se ne jemlje od najboljšega in najdragocenejšega njihovega premoženja. Muaz pripoveduje, da mu je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) med drugim tudi dejal: »Pazi se njihovega najdragocenejšega premoženja.« (Navaja Al-Buhari)

2. Od strpnosti in lahkote islama je, da je vrednost obveznega dajanja miloščine zelo majhna, glede na premoženje na katerega se mora dati, tako kot ni dolžnost dajanja miloščine iz njega (premoženja) razen, ko mine eno lunarno (hidžretsko) leto, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Nimaš nobenih obveznosti – glede zlata – vse dokler ne boš imel 20 zlatih dinarjev in ko boš imel 20 zlatih dinarjev in mine eno lunarno leto boš dal eno polovico zlatega dinarja in vse kar se poveča nad to količino, je po tem izračunu in ne daje se miloščina iz premoženja, vse dokler ne mine eno lunarno leto.« (Navaja Ahmed in Abu Davud, navajanje je verodostojno)

3. Prav tako je od islamske strpnosti in lahkote, da se v primeru kmetijskih pridelkov in sajenja upošteva način pridelave oz. namakanja pri določanju obvezne miloščine (zekata). Tako je dolžnost predati eno desetino kmetijskih pridelkov, ki so namakani po naravni poti oziroma s padavinami, brez človeškega napeljevanja vode, in eno petino kmetijskih pridelkov, ki so namakani ročno ali z namakalno napravo oziroma iz vodnjakov, zaradi govora Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ): »Na tisto, kar se napaja s padavinami in vodnimi viri se daje ena desetina (pridelka), kar pa je bilo namakano s posredovanjem nekoga (človeka ali naprave) pa ena petina.« (Navaja Al-Buhari)

4. Od strpnost in enostavnosti islama na področju obvezne miloščine je, da lahko ona preneha veljati za tiste, ki jo niso zmožni dati zaradi revščine ali nesposobnosti, zaradi obveznosti do dolga in podobno. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Obvezno miloščino (zekat) plača le bogat (premožen).« (Navaja Ahmed, Al-Buhari in Ibn Madže, navajanje je verodostojno)

In ne samo to, temveč ima on celo pravico, da mu se da iz obvezne miloščine, ker je on od tistih, ki so upravičene na njo, Vzvišeni Allah pravi: »Miloščina pripada le revežem, siromakom, tistim, ki jo zbirajo, tistim, katerih srca je potrebno pridobiti, za osvoboditev sužnjev, za prezadolžene, za tiste, ki se borijo na Allahovi poti, ter za popotnike. To je dolžnost predpisana od Allaha, Allah pa je Vseveden in Moder. « (At-Tevbe (Kesanje) 60. verz)

5. Od islamske strpnosti in lahkote je, da ima korist in dobiček tisti, ki jo da in s tem on ne zapade v dolg in izgubo, zato on pohiti zadovoljne duše z njenim dajanjem, Vzvišeni Allah pravi: »Od njihovih imetij vzemi miloščino, da jih očistiš ter blagosloviš z njo in moli zanje. Resnično so tvoje molitve za njih spokoj. Allah pa vse sliši in je Vseveden. « (At-Tevbe (Kesanje) 103. verz)

 

    1. Islamska strpnost in enostavnost na področju bogoslužja (post)

Od modrosti posta je, da je on predpisan, da bi musliman občutil potrebe njegovih bratov, ki so prikrajšani v oskrbi od revežev in potrebnih in tako on sprejme in pohiti, da izpolni njihove pravice, sprašuje o njihovem stanju, preverja njihove potrebe in je ljubeznjiv ter dobrodelen do njih. Prav tako je post boj (džihad) med dušo in njenimi strastmi in željami, v postu se povzdigne duša muslimana nad pokvarjenim govorom in slabimi dejanji. Tukaj navajamo nekaj primerov strpnosti, lahkote in olajševanja v obveznosti posta skozi naslednje:

1. Od strpnosti in enostavnosti islama v postu je to, da on ni ukazal post, razen en mesec v letu in to je mesec ramadan, ker Vzvišeni pravi: »Mesec ramadan je tisti, v katerem se je razodeval Kur’an - vodilo ljudem in jasni dokazi usmeritve ter Furkan.[15] Zato kdorkoli doživi ta mesec, naj se posti. In kdor je bolan ali na potovanju (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. Allah želi, da vam olajša, ne da vam otežuje, ter da dopolnite število dni in da veličate Allaha zato, ker vas je vodil (na Pravo pot) in da bi lahko bili hvaležni. « (Al-Bakare (Krava) 185. verz)

2. Od islamske strpnosti in lahkote v postu je to, da ga je določil v določenem času in mesecu, tako da ne pride musliman v stisko in težavnost glede na njegov začetek in konec, v katerem ni dovoljeno povečanje niti zmanjševanje (časa posta), tako ga je določil, da traje od svita do sončnega zahoda, Vzvišeni Allah pravi: »Dovoljeno vam je imeti odnos z vašimi ženami v noči pred postom. One so za vas pomiritev (prekrivalo) in vi ste zanje pomiritev (prekrivalo). Allah ve, da ste slepili sami sebe, vendar vam je oprostil in odpustil. Sedaj (v noči pred postom) lahko imate odnose z njimi in sledite tistemu, kar vam je Allah predpisal. In jejte in pijte, dokler ne boste razlikovali bele niti od črne niti zore, nato dopolnite post do noči. In ne imejte odnosov z njimi, dokler ste v mesdžidih, z namenom čaščenja. To so Allahove omejitve, zato se jim ne približujte. Tako Allah pojasnjuje Svoje ajete (dokaze, čudeže, poduk, verze) ljudem, da bi lahko bili bogaboječi. « (Al-Bakare (Krava) 187. verz)

3. Od islamske strpnosti in lahkote v postu je to, da je prepovedal neprekinjen post (brez vmesne prekinitve za hrano, pijačo in drugim), ker je v tem težavnost in utrujanje osebe ter njeno obvezovanje na nekaj, kar ni predpisano, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Ni neprekinjenega posta.« (Navaja Ibn Hibban v As-Sahihah: 2894)

4. Od islamske strpnosti in lahkote v postu je to,da je dal veličastno nagrado zanj brez omejitve, glede na to, da je to lahko dejanje, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: Allah je dejal: »Vsako dejanje Adamovega sina pripada njemu, razen posta, on je moj in jaz bom nagradil zanj, post je zaščita in preventiva in če nekdo med vami ima postni dan naj ne govori nespodobno ali se glasno prepira, če pa ga kdo zmerja ali se (fizično) bori proti njemu, naj reče ''zares se jaz postim''. Prisežem pri Tistem, ki ima Muhammedovo dušo v svoji roki, sprememba zadaha iz ust tistega, ki se posti, je pri Allahu bolj prijeten kot vonj mošusa. Tisti, ki se posti ima dve radosti: ko prekine post se veseli in ko sreča svojega Gospodarja se veseli svojemu postu.« (Muteffekun alejhi)

5. Od islamske strpnosti in lahkote v postu je olajšanje za bolnika in potnika, da ne postijo, če jim to povzroča težave in potem nadomestijo post, ko bodo zmožni, Vzvišeni Allah pravi: » /…/ Zato kdorkoli doživi ta mesec, naj se posti. In kdor je bolan ali na potovanju (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. Allah želi, da vam olajša, ne da vam otežuje, ter da dopolnite število dni in da veličate Allaha zato, ker vas je vodil (na Pravo pot) in da bi lahko bili hvaležni. « (Al-Bakare (Krava) 185. verz)

Islamska zakonodaja je prepovedala, da oseba sama sebe obvezuje preko svojih zmožnosti, četudi gre za področje bogoslužja. Džabir bnu Abdullah, naj bo Allah z njima zadovoljen, je dejal: Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je bil na potovanju in videl človeka okrog katerega so se zbrali ljudje in se mu je delala senca in vprašal: »Kaj mu je?« Oni so rekli: »Ta človek se posti.« Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa je rekel: »Ne sodi med dobrodelnost in poslušnost, da se posti na potovanju.« (Al-Irva: 59:4, navajanje je verodostojno) Muslim pa navaja v drugačnem besedilu: »Držite se Allahovih olajšav, ki vam jih je podaril.«

6. Prav tako sodi med islamsko strpnost in enostavnost v postu olajšanje za dojiljo in nosečnico, če se bojita za svoje življenje ali svojega otroka, da ne postita in potem nadomestita post ob zmožnosti za to. Prav tako starejšim osebam, ki jim post povzroča težavo ali jih preveč oslabi ni potrebno, da se postijo, toda morajo kot nadomestilo zanj nahraniti druge (lačne in potrebne) ljudi. Vzvišeni Allah pravi: »Allah nobene osebe ne zadolžuje preko njenih zmožnosti. « (Al-Bakare (Krava) 286. verz)

7. Od islamske strpnosti in enostavnosti v postu je, da tisti, ki kaj poje ali pije iz pozabljivosti ali je prisiljen na to, je njegov post veljaven in ne bo prekinil post v tem primeru, zaradi govora Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ): »Kdor pozabi, ko se posti in nekaj poje ali popije, naj dokonča svoj post, ker ga je resnično Allah nahranil in napojil.« (Navaja Al-Džemaa, Muteffekun alejhi)

 

    1. Islamska strpnost in enostavnost v bogoslužju (romanju)

Od veličastnih ciljev romanja je potrjevanje Allahove enotnosti (monoteizma) in vzpostavljanje Njegovega omenjanja. Moto, ki se ponavlja v njem je: ''Odzivam Ti se moj Allah, odzivam, odzivam Ti se, Ti nimaš nobenega partnerja, vsa zahvala in blaginja pripadajo Tebi in oblast, Ti nimaš partnerja.'' To pomeni: ''O, Allah! Prišli smo na to mesto, odzivajoč se Tvojemu ukazu, želeč pri tem Tvoje zadovoljstvo, priznavajoč Tvojo enotnost, Ti resnično zaslužiš čaščenje brez ostalih.''

Ni razlike med uglednim in neuglednim, belcem in črncem, Arabcem in Nearabcem, vsi so enaki pred Allahom, med njimi ni razlike, razen po bogaboječnosti, vse to je, da bi se potrdilo bratstvo med muslimani in enotnost njihovih občutkov in upanj. Navedli bomo nekatere primere strpnosti, lahkote in olajšanja pri romanju skozi naslednje:

1. Od islamske strpnosti in lahkote pri romanju je to, da ga ni predpisal razen le enkrat v življenju, zato ker njegovo opravljanje vsako leto povzroča veliko težavo in napor, to je dokaz iskrenosti in resničnosti poslanstva Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ). Če bi to bila dolžnost, da se opravi vsako leto, Meka ne bi bila zmožna istočasno sprejeti tako ogromno količino muslimanov, Abu Hurejre, naj bo Allah z njim zadovoljen, je dejal: Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) nam je držal pridigo in dejal: »O, ljudje. Allah vam je predpisal obveznost romanja, zato opravite romanje.« Neki človek je dejal: »O, Allahov poslanec! Ali naj ga opravimo vsako leto?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je umolknil, vse dokler človek ni ponovil isto vprašanje trikrat in potem dejal: »Če bi rekel 'Da', bi vam to bila dolžnost (vsako leto) in vi ne bi bili tega zmožni.« Potem je dejal: »Ne sprašujte o tem, kar sem vam opustil (vam ne omenjam), ker so bili resnično uničeni tisti pred vami (kristjani in judje), zaradi velikega spraševanja in njihovega razhajanja z njihovimi glasniki vere. Če vam nekaj ukažem potem to opravite, koliko ste zmožni, če pa vam nekaj prepovem, potem to opustite (tega ne delajte).« (Navaja Muslim)

2. Od islamske strpnosti in lahkote pri romanju je to, da se on lahko opusti – čeprav je eden od stebrov islama – v stanju premoženjske in fizične nezmožnosti. Tako tisti, ki ima neozdravljivo bolezen, ki mu preprečuje opravljanje romanja, on pa je bogat, lahko da zastopstvo drugi osebi, ki bo opravil romanje zanj. Prav tako tisti, ki je reven in ne poseduje višek finančnih sredstev, od tistega, kar on potrebuje za sebe in za tiste, ki jih on vzdržuje ali oskrbuje, se dolžnost romanja z vsemi njegovimi obredi oziroma podrobnostmi zanj razveljavi, ker Vzvišeni Allah pravi: » Dolžnost ljudi do Allaha je, da opravi romanje, vsak, ki to zmore. In kdor zanika vero, Allah je zares neodvisen od vseh svetov. « (Ali Imran (Amramova družina) 97. verz)

3. Od islamske strpnosti in enostavnosti pri romanju je, da je muslimanom razširil prostor v svobodi izbora, ki mu odgovarja od treh obredov (glede na vrsto romanja in poti njegovega opravljanja – al-Ifrad, al-Kiran in at-Temettu') glede na njegov čas in finančno stanje.

4. Od tolerance in lahkote islama je, da je dal odkup za nekatere narejene prepovedane stvari pri romanju, da se popravijo pomanjkljivosti, zmote in nepravilnosti, Vzvišeni Allah pravi: »In dopolnite hadž in umro za Allaha. Toda, če bi bili zadržani, potem (darujte) kar zmorete od žrtvenih živali. In ne brijte si glav, dokler ne prispe žrtvena žival do svojega mesta. In kdorkoli izmed vas je bolan ali ima poškodbo na glavi, naj se odkupi s postom ali miloščino ali žrtvovanjem. In ko ste zopet varni; tisti, ki opravi umro in jo nasledi z romanjem, naj daruje, kar zmore od žrtvenih živali. In tisti, ki je ne najde, naj se posti tri dni med romanjem in sedem, ko se vrne. To je polnih deset. To je za tiste, čigar družine niso prebivalci El-Mesdžidul-Harama (svetišča v središču Meke). In bojte se Allaha in vedite, da Allah zares ostro kaznuje. « (Al-Bekare (Krava) 196. verz)

5. Od strpnosti in enostavnosti islama pri romanju je, da je dovolil muslimanu, iz previdnosti, postavljanje pogoja pri romanju, zaradi doživljanja nepredvidenih dogodkov v prihodnosti. Aiša (naj bo Allah z njo zadovoljen) je dejala: Vstopil je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) k Dubaji bint az-Zubejr in ji dejal: »Verjetno si nameravala oditi na romanje?« Ona je odgovorila: »Prisežem pri Allahu, da se zelo slabo počutim!« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ji je dejal: »Pojdi na romanje. Toda pri nameri postavi pogoj in reci: 'Moj Allah, naj mi bo dovoljeno prekinitev obredov romanja tam, kjer me Ti zaustaviš, da dokončam obred (zaradi bolezni ali nesposobnosti).'« (Muteffekun alejhi)

6. Od strpnosti in lahkote islama pri romanju je, da je romanje vzrok za odpuščanje in izbrisanje grehov. Abu Hurejra, naj bo Allah z njim zadovoljen, je dejal: Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je rekel: »Tisti, ki gre na romanje k tej hiši (Ka'bi v Meki) in ne bo imel spolnih odnosov in ne bo delal razvrata, se bo vrnil brez greha, kot na dan, ko ga je rodila njegova mati.« (Navaja Al-Buhari)

 

 

 

Islamska toleranca in ženska

Ženska ima v islamu svoj visok položaj, islam ji je obvaroval njene pravice, povzdignil njen status, velikodušnost in spoštovanje do nje pa uvrstil kot znak zdrave, popolne in dobre osebnosti, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Najpopolnejši verniki v verovanju so tisti z najboljšo etiko (karakterjem), najboljš med vami pa so tisti, ki so najboljši do svojih žensk.” [16]

Tudi v smislu naklonjenosti in dobrodelnosti je islam postavil pravice žensk pred pravicami moških, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Priporočam vam, da se lepo obnašate do žensk.” (Navajanje je verodostojno)

Od vidikov islamske tolerance do žensk je:

1. Islam ji je določil poročno darilo (mehr) kot dolžnost do nje in njeno pravico na to darilo, Vzvišeni Allah pravi: “In ženskam dajte poročni dar, namenjen njim (Mehr), če pa vam karkoli od tega iz srca odstopijo, potem užijte to z zadovoljstvom in slastjo.” (An-Nisa (Ženske) 4. verz)

2. Islam ji je določil, da ima pravico do poročnega darila po razvezi zakonske zveze, ki se je zgodila, preden je imela spolni odnos, Vzvišeni Allah pravi: “In če se ločite od njih, preden se jih dotaknete, vendar ste se že obvezali, kaj boste dali (za poročno darilo), jim pripada polovica tistega, kar ste se obvezali, razen če one oprostijo ali da oprosti tisti, ki odloča o sklenitvi zakona. In če oprostite, je to še bližje bogaboječnosti. Ne pozabite biti velikodušni med seboj, saj ima Allah neomejen vpogled v to, kar počnete.” (Al-Bekare (Krava) 237. verz)

3. Od islamske strpnosti in lahkote do ženske je, da jo v primeru ločitve ni dovoljeno izseliti iz hiše, zato da bi to morda bil vzrok za pobotanje in vrnitev obeh zakoncev, Vzvišeni Allah pravi: “O, glasnik vere! Če hočete zapustiti ženo, jo zapustite, ko je čista. Merite čas, ki mora miniti, in bojte se Allaha, svojega Gospodarja! Ne podite jih iz hiše – pa tudi same naj ne hodijo ven – razen če storijo očitno sramotno dejanje! To so Allahovi predpisi, kdor jih krši, se pregreši nad seboj. Kaj veš, morda bo Allah ponudil novo priložnost.” (At-Talak (Razveza zakona) 1. verz)

4. Od islamske strpnosti in lahkote do ženske je, da je ukazal njeno oskrbo in ji je dal vse pravice po njeni ločitvi. Lepo ravnanje do nje, brez njenega omejevanja in pritiskov, vse dokler je v času čakanja (po ločitvi), Vzvišeni Allah pravi: “Dovolite jim stanovati, kjer sami stanujete, če je le mogoče. Ne povzročajte jim težav in ne skušajte jim otežiti življenje! Če so noseče, jih vzdržujte vse do poroda. Če dojijo vaše otroke, jim dajte zasluženo nagrado; o vsem se vljudno dogovorita! Če se spreta, naj druga ženska doji otroka.” (At-Talak (Razveza zakona) 6. verz)

5. Od islamske tolerance in lahkote do ženske je, da ji je dal pravico zastopstva in skrbništva, v primeru, ko si to želi, Vzvišeni Allah pravi: “In mame dojijo svoje otroke polni dve leti, tisti, ki želijo izpopolniti dojenje. In na tistih, katerim so rojeni otroci, je dolžnost oskrbovati in priskrbeti oblačila na dostojen način. Nikogar se ne zadolžuje preko njegovih zmožnosti. Naj se ne škoduje materi zaradi njenega otroka niti ne tistemu, kateremu je rojen otrok, zaradi njegovega otroka. In na dediču je enaka dolžnost. In če hočeta na podlagi medsebojnega posvetovanja in strinjanja (predčasno) odstaviti otroka, ju ne bremeni nikakršen greh. In če želite, da vam otroke doji druga, vas ne bremeni nikakršen greh, če boste dali tisto, kar pripada, na dostojen način. In bojte se Allaha in vedite, da ima Allah neomejen vpogled v to, kar počnete.” (Al-Bekare (Krava) 233. verz)

6. Od islamske tolerance in lahkote do ženske je, da je predpisal njeno oskrbo, vseeno ali je soproga ali ločenka z otroci po izteku njenega časa po ločitvi, Vzvišeni Allah pravi: “Naj premožen deli skladno s svojim bogastvom, siromak pa skladno s tem, kolikor mu je dal Allah. Allah od nikogar ne pričakuje več, kot mu je dal. Po težavah ti bo zagotovo naklonil olajšanje!” (At-Talak (Razveza zakona) 7. verz)

7. Od islamske tolerance in lahkote do ženske je, da ji je dal delež v dediščini potem, ko je bila prikrajšana v tem, Vzvišeni Allah pravi: “Moškim pripada delež tega, kar zapustijo starši in sorodniki, in ženskam pripada delež tega, kar zapustijo starši in sorodniki, bodisi da je malo ali veliko, obvezen delež.” (An-Nisa (Ženske) 7. verz)

8. Od islamske tolerance in lahkote do ženske je, da ji je islam razveljavil nekatere zadolžitve in obveznosti v stanju mesečnega perila in po porodu, določeno časovno obdobje v katerem ima opravičilo, tako se razveljavi v tem obdobju opravljanje molitve in jo ni potrebno nadomestiti, post pa mora nadomestiti, ko bo za to zmožna in prepričana, upoštevajoč njeno situacijo in stanje. Muaza je rekla, da je vprašala Aišo: “Zakaj mora tista, ki ima mesečno perilo nadomestiti post, ne nadomesti pa molitev? Ona pa je rekla: “Ali si ti od strogih havaridžev (sekta, ki je izstopila iz islama)? Ona je odvrnila: “Nisem od havaridžev, ampak samo vprašam.” Ona je dejala: “To (mesečno perilo) se nam je dogajalo in smo verjeli v nadomestitev posta in nismo verjeli v nadomestitev molitve.” (Navajanje je verodostojno)

Prav tako se tisti, ki ima mesečno perilo razveljavi dolžnost kroženje okrog Ka’be pri oprostitvenem romanju. Ibn Abbas, naj bo Allah z njima zadovoljen, je dejal: “Ljudem je bilo ukazano, da je zadnja njihova obveznost kroženje okrog hiše (Ka’be), razen da je bilo olajšano ženski, ki je imela mesečno perilo.” (Muteffekun alejhi)

9. Od islamske tolerance in enostavnosti do ženske je, da je njej in njenemu soprogu dovolil njihovo spolno uživanje v vsakem stanju, razen v času mesečnega perila. Enes (naj bo Allah z njim zadovoljen) navaja, da Judje niso jedli skupaj z ženo, ko je žena med njimi dobila mesečno perilo in se tudi niso družili z njimi v hiši, tako da so prijatelji vprašali Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) o tem in je takrat Vzvišeni Allah razodel verz “Sprašujejo te o mesečnem perilu. Reci: "Ono je škodljivo." Zato se izogibajte žena (spolno) v obdobju mesečnega perila /…/” do konca verza in je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: “Uživajte (z njimi) v vsem, razen v spolnem odnosu.” (Navaja Muslim)

10. Od islamske tolerance in enostavnosti do ženske je, da je njej razveljavil dolžnost boja (džihada), bodisi da sodeluje v njem ali se v njem že nahaja. Aiša, naj bo Allah z njo zadovoljen, je dejala: “O, Allahov poslanec, ali ženske sodelujejo v boju (džihadu)? On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Da, one imajo boj v katerem ni ubijanja in to sta romanje in umra.” (Navaja Ahmed, navajanje je verodostojno)

11. Od islamske tolerance in enostavnosti do ženske je, da jo ni obvezal z delom ali zaposlitvijo, trošenjem in oskrbovanjem nekoga.

 

 

 

Toleranca in lahkota islama na področju finančnih odnosov

Denar oziroma premoženje je zelo pomembna stvar v življenu in tudi finančni odnosi med ljudmi. V teh odnosih so prisotne prevare, nepravičnosti, nasilna prilastitev premoženja in pravice drugih. Prevladuje osebni interes, ne glede na posledice škodovanja drugi strani. Zato je bila na tem področju nujna potreba strpnost, enostavnost in olajšanje ljudem. Od islamske strpnosti in enostavnosti na tem področju omenjamo naslednje:

1. Toleranca in lahkota islama na področju trgovine (nakup in prodaja) pomeni, da je islam strpen, da olajšuje in spodbuja. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Allah se je usmilil tistemu, ki je strpen in preprost, ko prodaja, in strpen in preprost, ko kupuje.” (Navaja Al-Buhari)

2. Od islamske tolerance in enostavnosti na tem področju je, da spodbuja odlaganje vračanja dolga tistemu, ki je v finančnih težavah, da lahko izpolni tisto, kar je dolžan ali pa da mu se celo odpusti njegov dolg in to spada med najboljša dobra dejanja pri Allahu, Vzvišeni Allah pravi: “In če (vašega dolžnika) pesti pomanjkanje, počakajte, da bo lažje. Toda če daste miloščino (tj. odpustite dolg), je to za vas bolje, ko bi le vedeli.” (Al-Bakare (Krava) 280. verz)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi glede tega: “Kdor počaka tistega, ki je v stiski ima za vsak dan miloščino v vrednosti tistega, kar mu je posodil, preden poteče čas vračanja dolga. Kdor pa ga počaka, ko že poteče čas vračanja dolga (in je on še vedno nezmožen vračanja dolga), ima za vsak dan miloščino v dvojni vrednosti tistega, kar mu je posodil.” (Navaja Ibn Madže, Al-Albani meni, da je hadis verodostojen)

3. Od islamske strpnosti in enostavnosti je, da spodbuja odpuščanje dolga. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Neki človek pred vami je bil obračunan za svoja dejanja. Nobenega dobrega dejanja ni bilo mogoče najti, le da se je družil (mešal) z ljudmi, bil je bogat in je posojal (denar) ljudem, ukazoval je svojim služabnikom, naj odpustijo dolžnikom, ki so v stiski. On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: In Vsemogočni Allah je rekel: “Mi smo najnujnejši glede tega od njega: Odpustite mu (njegove grehe)!” (Navaja Muslim)

4. Od islamske strpnosti in enostavnosti je, spodbujanje strpnosti in lahkote pri vračanju dolga. Abu Hurejre, naj bo Allah z njim zadovoljen, pripoveduje, da je neki človek prišel k Allahovemu glasniku (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) iskati od njega kamelo, kot svojo pravico in je to zahteval na zelo grob način, prijatelji Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa so ga hoteli zaradi tega ozmerjati z jezikom ali celo uporabiti fizično silo, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa je dejal: “Pustite ga. Lastnik pravice ima upravičenost zahtevanja in moč dokaza.” Potem jim je dejal, naj mu dajo kamelo iste starosti, kot je kamela, ki jo on zahteva, oni pa so dejali: “O, Allahov poslanec, ne najdemo, razen starejše kamele od tiste, ki jo on zahteva (in to pomeni, da ima ta starejša več mesa in je tudi večjega obsega):” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa jim je dejal: “Dajte mu jo. Resnično so najboljši med vami tisti, ki najbolje vrnejo dolg.” (Muteffekun alejhi)

5. Od islamske strpnosti in lahkote je, da spodbuja in teži k preklicanju ali razveljavitvi, če se ena od poslovnih strani pokesa pri kupčiji, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Kdor prekliče oziroma razveljavi prodajo tistega, ki se pokesa pri svojem nakupu, bo Allah preklical oziroma razveljavil njegove spodrsljaje (in težave) na Sodnem dnevu.”[17] (Hadis je verodostojen, navaja ga Abu Davud, Ibn Hibban, Al-Bejheki v As-Sahihah: 2614)

6. Od islamske strpnosti in lahkote je, da potrjuje izbor pogodbenih strani v kupčiji, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ): “Prodajalec in kupec imata pravico izbora (vsak izbere, kar želi, vse dokler sta na mestu pogodbe), dokler se ne razideta ali je dejal, vse dokler se ne razideta, in če sta iskrena in pojasnjujeta (blago) imata blagoslov v svoji prodaji, če pa skrivata in lažeta (o blagu) se uniči blagoslov v njihovi prodaji.” (Navaja Al-Buhari)

7. Od islamske strpnosti in enostavnosti v premoženjskih odnosih je sistem podedovanja, ki je razdelil dediščino (zapuščino po poravnavi oporoke in poravnanju dolga pokojnika) na dediče pokojnika, ki imajo pravico do podedovanja; mladoletni, starejši, moški in ženske s pravično, dobro, zadovoljno razdelitvijo, ob kateri so prisotni tisti, ki so razumni, glede na bližino in oddaljenost v sorodstu in glede na korist premoženja umrlega. Nobeden nima pravico razdeliti dediščino po svoji muhi in želji. Od prednosti tega sistema je, da on razbije bogastvo, ne glede na to, kako veliko je, na majhne lastninske deleže, zato je kopičenje bogastva v rokah določene skupine skoraj nemogoče. Plemeniti Kur’an je že pojasnil delež, ki pripada pri dediščini otrokom, staršem, zakoncema, bratom in sestram, Vzvišeni Allah pravi: “Allah vam zapoveduje glede vaših otrok: moškemu pripada delež dveh žensk. Če je samih žensk več kot dve, jim pripadata dve tretjini tega, kar je zapustil. In če je zgolj ena, ji pripada polovica. In vsakemu od njegovih staršev, pripada šestina tega, kar je zapustil, če ima otroke. Če pa nima otrok ter njegovi starši dedujejo po njem, njegovi materi pripada tretjina. In če ima brata ali sestro, njegovi materi pripada šestina, in to šele zatem, ko se poravna oporoka, ki jo je zapustil ali dolg. Vaši starši in vaši otroci - ne veste, kdo od njih vam bolj koristi. To je obveza od Allaha. Resnično je Allah Vseveden, Najmodrejši.” (An-Nisa (Ženske) 11. verz)

Poleg mnogih podrobnosti, ki jih je Allah navedel na več mestih v Kur’anu, toda tukaj ni področje, da bi to podrobno pojasnjevali, kdor pa si želi spoznati več, se lahko obrne na knjige o islamskem dednem pravu.

8. Od islamske strpnosti in enostavnosti je, da spodbuja pri razdeljevanju dediščine lepo ravnanje s tistimi sorodniki, ki so prisotni pri delitvi premoženja in da se ne pozabi na njihovo oskrbo in darovanje, Vzvišeni Allah pravi: “In če so pri delitvi (premoženja) prisotni sorodniki, sirote in siromaki, jih oskrbite z njim in govorite jim primerne besede.” (An-Nisa (Ženske) 8. verz)

9. Od islamske strpnosti in enostavnosti je, da je predpisal sistem oporoke, tako lahko musliman z oporoko oporoči iz svojega premoženja po smrti določen delež v dobrodelna dejanja, da bi mu bila ta dejanja trajna miloščina po njegovi smrti, toda islam je omejil in postavil pogoj pri tej oporoki, da ne presega več kot tretjino premoženja. Od Amira bnu Sa’da, naj bo Allah z njim zadovoljen, se navaja, da ga je Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) obiskal v Meki, ko je bil bolan in mu je dejal: “Imam premoženje ali naj z oporoko zapustim celotno premoženje? On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Ne.” Dejal sem: “Ali naj polovico?” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Ne.” Dejal sem: “Ali naj tretjino?” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Tretjino in tretjina je preveliko, da pustiš svoje naslednike (dediče) bogate je bolje za njih, kot pa, da jih pustiš revne, tako da bodo beračili od ljudi in karkoli boš trošil (razdelil) bo to tebi miloščina, celo za zalogaj, ki ga daš svoji ženi v njena usta, mogoče te bo Allah povzdignil (tvoj položaj), da bodo ljudje (verniki) imeli od tebe korist in drugi (neverniki) imeli od tebe škodo.” [18]

Prav tako je od njenih pogojev, da se da tistim, ki nimajo pravice v dediščini, tako da se ne škoduje ostalih dedičem ali podeduje sovražnost in mržnja med njimi, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Zares je Allah dal vsakemu, ki ima pravico, njegovo pravico, tako da ni oporoke za dediča.” [19] (Navajanje je verodostojno)

 

 

 

Islamska strpnost in lahkota v kazenskih sankcijah

Islam je predpisal, tako kot ostale religije, sistem kaznovanja, ki s prakticiranjem le-teh zagotavlja mir in varnost v družbi in ščiti pred širjenjem kriminala, tako se prepreči prelivanje krvi in obvarujejo časti in premoženja ljudi, prestrašijo se nesrečni kriminalci in obvarovani so ljudje pred napadanjem drug na drugega. S temi kaznimi se prepreči dogajanje kriminala in zmanjša število teh dejanj. Zato vidimo, da islam določa za vsako kaznivo dejanje, ustrezno kazen, ki ustreza veličini storjenega kaznivega dejanja, tako je predpisal za nameren uboj, kazensko povračilo, Vzvišeni Allah pravi: “O vi, ki verujete! Za umorjene vam je predpisano kazensko povračilo.” (Al-Bekare (Krava) 178. verz)

Razen če odpustijo sorodniki in družina ubitega, ker Vzvišeni Allah pravi: “Toda, če mu njegov brat nekaj odpusti /…/.” (Al-Bekare (Krava) 178. verz)

Za kaznivo dejanje kraje je predpisal sekanje roke in Vzvišeni Allah pravi: “Tatu in tatici odsekajte roke. To naj jima bo kazen za storjeno delo in opomin od Allaha. Allah je Vsemogočen in Moder.” (Al-Maideh (Miza) 38. verz)

Tako, če tat ve, da mu bo odsekana roka pri kraji, bo odstopil od kraje in obvaroval svojo roko pred sekanjem in bodo tudi obvarovana premoženja ljudi pred krajo.

Islam je predpisal, da bo kaznivo dejanja napada na čast s prešuštvom, kazen bičanja za tiste, ki niso bili v zakonski zvezi, Vzvišeni Allah pravi: “Prebičajte prešuštnico in prešuštnika, vsakega od njiju!” (An-Nur (Svetloba) 2. verz)

To vse zato, da se obvaruje nadaljevanje oz. razvoj rodu pred mešanjem in obvaruje premoženje ljudi, da ne bi podedoval tisti, ki si to ne zasluži.

Islam je predpisal za kaznivo dejanje napada na čast z lažno obtožbo (za prešuštvovanje) tudi bičanje, Vzvišeni Allah pravi: “Tisti, ki okrivijo poštene žene, pa tega ne dokažejo s štirimi pričami, naj sprejmejo osemdeset udarcev z bičem!” (An-Nur (Svetloba) 4. verz)

In druga kriminalna dejanja, za katere je islam določil kazni, so sorazmerne z nevarnostjo za družbo, in nato je določila islamska zakonodaja splošno šeriatsko pravilo, na osnovi katerega se ocenjujejo kaznovanja, Vzvišeni Allah pravi: “Krivico smete povrniti le v enaki meri/…/.” (Aš-Šura (Posvetovanje) 40. verz)

In Vzvišeni Allah pravi: “Če se hočete maščevati za krivico, storite to le v enaki meri.” (An-Nahl (Čebele) 126. verz)

Obstajajo pogoji in pravila za izvrševanje teh kazenskih sankcij. V nadaljevanju je opis strpnosti in lahkote islama na področju kazenskih sankcij:

1. Od islamske strpnosti in lahkote na področju kazenskih sankcij, ki so povezane s pravicami ljudi je, da on ni dal njeno izvrševanje kot dokončno ali obvezno stvar, ampak je dal odprto pot med oprostitvijo, odpuščanjem in sprejemanjem nadomestila, Vzvišeni Allah pravi: “Krivico smete povrniti le v enaki, tistega pa, ki bo odpusti in se pobotal, bo Allah nagradil; On resnično ne marati tistih, ki delajo krivico.” (Aš-Šura (Posvetovanje) 40. verz)

2. Od islamske strpnosti in lahkote na področju kazenskih sankcij je, da vse tisto, kar je povezano s pravicami Allaha, vse dokler suženj javno ali vidno ne naredi dejanja in stvar se ne usmeri do višjih organov, se nad njim ne izvrši kaznovanje, ker je to med sužnjem in njegovim Gospodarjem. Abu Hurajra (naj bo Allah z njim zadovoljen) je dejal: Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Vsem mojim slednikom bo odpuščeno razen tistih, ki objavljajo svoja dejanja in to je od neumnosti, da človek naredi neki greh ponoči potem se zbudi, Allah pa mu je to dejanje prekril (odpustil) in reče (svojim grešnim prijateljem ali bratom): "Ti, včeraj sem storil to in to." Čeprav je prenočil, njegov Gospodar pa mu je prekril to dejanje in on se zbudi in odkriva tisto, kar mu je Allah prekril.” (Muteffekun alejhi)

Ko je islam predpisal prakticiranje teh kazni, je bil njegov cilj obvarovanje človeških pravic, sejanje varnosti, miru in spokojnosti v družbi ter odvračanje tistega, ki se poigrava z varnostjo in stabilnostjo. Tako, če ve morilec, da bo ubit, in ve tat, da mu bo odsekana roka, in prešuštnik ve, da bo prebičan, in ve tisti, ki obtožuje za prešuštvo, da bo tudi prebičan, bo odstopil od svojega namena in bo rešen on in tudi drugi, resnico je povedal Vzvišeni Allah, ko je dejal: “In v povračilu (za umor) boste imeli življenja, o vi, z razumom obdarjeni, da bi lahko bili bogaboječi.” (Al-Bakare (Krava) 179. verz)

Lahko bi nekdo rekel, da so te kazni, ki jih je islam predpisal za nekatera kriminalna dejanja, krute kazni! Ogovorilo se mu bo, da razumen človek prepozna (priznava), da so to kazniva dejanja, ki povzročajo škodo, ki niso skrite pred družbo in da se jim je treba upreti in se boriti z njimi ter jih preprečiti in jim naložiti kazenske sankcije. Razlika je v vrsti kazenskih sankcij in naj se vsak vpraša in pogleda ali so kazni, ki jih je predpisal islam uspešnejše in bolj učinkovite v presekanju poti kriminala ali zmanjševanju kaznivih dejanj ali kazni, ki so jih določili ljudje, ki samo povečajo in širijo kazniva dejanja, po njihovih zakonih se celo kriminalec reši ob žrtvi, ki jo je povzročil. Pokvarjeni ud je potrebno odsekati, da bi bili rešeni ostali deli telesa.

Toleranca in enostavnost islama glede vojne in vojaških ujetnikov

V naravi človeških družb je, da se med njimi pojavljajo konflikti in vojne zaradi rasne ali religijske neenakosti, ali konfliki in vojne zaradi ekspanzivnih teženj, širitve moči ali gospodarskih interesov. Tako Vzvišeni Allah pravi: “Če Allah ne bi dal, da ljudje drugi druge odbijajo, bi se po Zemlji razširila pokvarjenost; toda Allah je velikodušen do vseh svetov.” (Al-Bakare (Krava) 251. verz)

Glede vojn v islamu pa so one na največji stopni humanosti (človeškosti), Vzvišeni Allah pravi: “In ne bodite kot tisti, ki so odšli s svojih domov iz domišljavosti, postavljajoč se pred ljudmi in odvračali so od Allahove poti. Allah pa obdaja vse, kar počnejo.” (Al-Anfal (Plen) 47. verz)

V islamu je boj oziroma vojna predpisana zaradi preprečevanja napadanja in sovraštva ter pomaganja potlačenih in tistih, ki se jim dela krivica, Vzvišeni Allah pravi: “In zakaj se ne bi borili na Allahovi poti in za zatirane moške, ženske in otroke, ki prosijo: "Gospodar naš, odpelji nas stran od tega mesta, čigar prebivalci so nasilneži, in daj nam s tvoje strani zaščitnika, in daj nam s tvoje strani nekoga, ki nam bo pomagal!" (An-Nisa (Ženske) 75. verz)

In dokler je boj oziroma vojna v islamu človeška in humana potem mora biti področje strpnosti, lahkote in olajšanja v njem vidno. Od vidikov islamske strpnosti in lahkote v boju oziroma vojni je naslednje:

1. Od islamske strpnosti in lahkote je, da ni religija terorizma, agresije in nepravičnosti ter začenjanja vojn, kot ga opisujejo njegovi sovražniki, ki jezijo veliko število njegovih slednikov in veliko število tistih, ki so ga sprejeli. In kako to, ko pa Allah ukazuje nenapadanje? Vzvišeni Allah pravi: “In na Allahovi poti se bojujte s tistimi, ki se bojujejo proti vam, toda ne napadajte prvi! Ker Allah ne mara tistih, ki napadejo prvi.” (Al-Bakare (Krava) 190. verz)

2. Od islamske strpnosti in enostavnosti v vojni je, da je on ukazal svojim slednikom, da se v stanju vojne s svojimi sovražniki, nagibajo k pomiritvi, če se to zahteva, da bi pojasnil, da islam ni vera ubijanja in uživanja v prelivanju krvi, Vzvišeni Allah pravi: “Če pa bi se nagibali k pomiritvi, se k temu nagibaj tudi ti in se zanesi na Allaha. Resnično je On Vseslišni in Vsevedni.” (Al-Anfal (Plen) 61. verz)

3. Od islamske strpnosti in enostavnosti v vojni je, da je on ukazal, da se ne sme boriti proti tistim, ki ne sodelujejo v boju oziroma vojni proti njim (muslimanom).

4. Od islamske strpnosti in lahkote v vojni je, da ona ima predpise in etiko, tako da ne izstopi iz okvira humanosti. Tako se ne ubija od sovražnikov, razen tistih, ki sodelujejo v boju in tistih, ki jim pomagajo v boju (proti muslimanom). Starci, otroci, ženske, bolniki, tisti, ki zdravijo in pomagajo pri zdravljenju bolnikov in ranjencev ter tisti, ki so se posvetili bogoslužju se ne ubijajo. Prav tako se ne ubijajo ranjenci v boju ali vojni, ne mrcvarijo se mrtvi, ne ubijajo se živali, ne rušijo domovi, ne onesnažujejo se vode in vodnjaki in ne sledijo se tisti, ki so pobegnili iz boja ali vojne. To so bile usmeritve plemenitega Poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in njegovih halifov po njem vodjam vojske. Islamska politika strpnosti in enostavnosti v vojnah je bila predstavljena v dejanju Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), ko je osvojil Meko, oni pa so ga izgnali iz nje, ga vznemirjali, ubijali njegove prijatelje, kovali zaroto, da bi ga ubili, toda on jim je kljub temu dejal: “Kdor vstopi v hišo Abu Sufjana je varen, tisti, ki zaklene svoja vrata je tudi varen in tisti, ki odvrže orožje je varen.” [20]

Po tej strpni in enostavni politiki v vojni so delovale njegove halife po njem (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ). Iskreni Ebu Bekr, naj bo Allah z njim zadovoljen, prvi halifa Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), je dejal vojskovodjam, ko jih je pošiljal v vojne: Zapovedujem vam deset (stvari) ter si jih zapomnite od mene: »Ne izdajajte (zaupanja), ne kradite od vojnega plena in ne kršite sporazumov. Ne mrcvarite (mrtvih), ne ubijajte majhnih otrok, ne ubijate starcev in stark, ne ubijajte žensk ne ruvajte in sežigajte palm, ne sekajte plodno drevo, ne koljite ovce, krave niti kamele razen, da se prehranite. Naleteli boste na ljudi, ki so osamili v samostanih in jih pustite (na miru) ter tistemu čemur so se posvetili.« [21]

5. Od islamske strpnosti in enostavnosti v vojni je, da se spoštujejo človeške pravice svojih sovražnikov, ki so ujeti. Tako jih ni dovoljeno mučiti, poniževati, zastraševati, pohabljati niti mučiti z lakoto in žejo, da bi umrli, temveč je potrebno z njimi lepo in velikodušno ravnati, Vzvišeni Allah pravi: Delili so hrano siromakom, sirotam in sužnjem, čeprav so so si je tudi sami želeli. »Hranimo vas samo Gospodu na ljubo. Od vas ne pričakujemo ne priznanja ne hvaležnosti.” (Al-Insan (Človek) 8-9)

Sledniki islama so pohiteli k prakticiranju teh humanih usmeritev glede ujetnikov, tako Abu Aziz ibn Umejr, brat Mus'aba ibn Umejra, pravi: Bil sem med ujetniki v dnevu boja na Bedru, Allahov poslanec, mir z njim, pa je dejal: »Lepo se obnašajte z ujetniki!« Jaz sem bil pri eni skupini od Ensarjev in ko bi pristopili k svojemu kosilu ali svoji večerji bi jedli datlje, mene pa bi nahranili s pšeničnim kruhom, zaradi priporočila Allahovega poslanca, mir z njim.” [22]

6. Od islamske strpnosti in lahkote v vojni je, da priporoča lepo ravnanje s prebivalci dežele, ki so jo muslimani osvojili. Tako je Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) priporočal lepo ravnanje s Kopti, ko je dejal: “Ko boste osvojili Egipt lepo ravnajte s Kopti, ker so oni vaši varovanci (pod zaščito islamske države) in sorodniki.” (Osnova hadisa je v Sahihu Muslima)

Status tisti narodov, ki so premagani s strani muslimanov pa je takšen, da se ne napada njihova čast, ne ropajo njihova premoženja, ne ponižuje in podcenjuje se njihovo dostojanstvo, ne uničujejo se njihove hiše, ne hiti se z maščevanjem nad njimi, ampak je potrebno popravljati stanje, ukazovati na dobro in preprečevati zlo ter vzpostavljati pravičnost. Muslimani so prakticirali usmeritve njihovega glasnika vere (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) po njegovi smrti, najboljši dokaz temu je zaveza, ki jo je dal Omer bnu Al-Hattab, naj bo Allah z njim zadovoljen, prebivalcem Jeruzalema, ko je vstopil vanj kot zmagovalec, dejal je: »V imenu Allaha, Milostnega, Usmiljenega. To je zaveza, ki jo je dal Allahov suženj, Omer bnu El-Hattab, vodja pravovernih, prebivalcem Jeruzalema, glede varnosti: Jaz jim dajem varnost glede njihovih življenj, njihovih premoženj, njihovih cerkva in njihovih križev /…/. Nihče med njimi ne bo prisilno zapustil svojo vero, niti se jim ne bo delala nobena škoda /…/.«

Ali je bila kdajkoli zgodovina priča takšni plemenitosti, pravičnosti in strpnosti (tolerance) s strani zmagovalca, premagovalca nad premaganim poražencem?! Čeprav je bil on - naj bo Allah z njim zadovoljen-, resnično, zmožen pogojevati, karkoli je hotel od pogojev, toda tu gre, zares, za pravičnost in strpnost, in to vse dokazuje, da je vojna v islamu humana (človeška) in ni zaradi tuzemskega pohlepa.

 

 

 

Islamska strpnost in lahkota glede odpuščanja grehov

Ljudje delajo veliko napak in grehov, vseeno ali gre za njihove grehe do svojega Gospodarja ali za njihove grehe do tistih, s katerimi se družijo v družbi ali skupnosti, o tem nas je obvestil Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) v svojem govoru: “Vsak človek je grešnik in najboljši grešniki so tisti, ki nenehno prosijo za odpuščanje.” (Navaja At-Tirmizi in Ibn Madže, Al-Albani meni, da je hadis verodostojen)

Vse ti grehi in nepokorščine, ki jih delajo ljudje, so zaradi stare vojne in prejšnje obljube s strani satana zaradi zavajanja ljudi, Vzvišeni Allah pravi o satanovi zaobljubi glede ljudi: Rekel je (Iblis): "Moj Gospodar! Zato ker si storil, da sem zablodil, jim bom zagotovo olepšal marsikaj na Zemlji in jih vse zavedel.” (Al-Hidžr (Kameno mesto) 39. verz)

1. Od islamske strpnosti in lahkote je, da Allah odpušča grehe ne glede na njihovo ponavljanje, vse dokler suženj išče odpušanje za grehe od Njega, zato ker je delanje nepokorščine v naravi človeka. Tako se grehi izbrišejo in odpustijo, če suženje vztraja v iskanju odpuščanja od svojega Gospodarja. Se’id bnu Al-Hudrij navaja, da je Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: Iblis (vodja satanov) je rekel: “Gospod, jaz bom nenehno zavajal Adamove sinove (ljudi), vse dokler bodo njihove duše v njihovih telesih.” Poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je potem v nadaljevanju dejal: Vsemogočni Allah pa je dejal: “Nenehno jim bom odpuščal, vse dokler bodo iskali od mene odpuščanje.” (Navaja Ahmed v Musnedu, Sahihul-Džami: 1650)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Prisežem pri Tistem, ki ima mojo dušo v svoji roki, če vi ne bi grešili, bi vas Allah odstranil in prišel z narodom, ki grešijo in iščejo odpuščanje (za grehe) od Allaha, On pa bi jim odpuščal.” (Navaja Ahmed in Muslim)

2. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je Allah dal, da so vrata kesanja odprta pred muslimanom v vseh časih in stanjih, Vzvišeni Allah pravi: “Kdor pa se bo po storjenem zločinu pokesal in poboljšal, mu bo Allah zagotovo odpustil. Kajti Allah je Tisti, ki odpušča, in je Usmiljen.” (Al-Maidah (Miza) 39. verz)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Vzvišeni Allah razširi svojo roko ponoči, da bi se pokesal tisti, ki greši podnevi in razširi svojo roko podnevi, da bi se pokesal tisti, ki greši ponoči, vse dokler Sonce ne vzide iz zahoda.” (Navaja Muslim)

Razen v zelo omejenem času, ko se zaklenejo vrata kesanja, Vzvišeni Allah pravi: » Allah sprejema kesanje samo od tistih, ki storijo kakšno zlo iz neznanja, nato pa se hitro pokesajo. Takšnim bo Allah odpustil, Allah pa je Vseveden in Moder. In ne bo sprejeto kesanje tistih, ki počnejo zla dejanja, takrat ko se nekomu od njih približa smrt, pa pravijo: "Sedaj se resnično kesam," niti ne tistim, ki umrejo kot neverniki. Za takšne smo pripravili boleče muke.« (An-Nisa (Ženske) 17-18)

Tako so vrata kesanja odprta za sužnja, razen v dveh primerih, ki jih je pojasnil Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) v svojem govoru: »Resnično Vsemogočni Allah sprejme kesanje sužnja, vse dokler duša ne pride v grlo.« (Navajanje je verodostojno, At-Tirmizi)

Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Kdor se pokesa preden vzide Sonce iz zahoda, mu bo Allah sprejel kesanje.« (Navaja Muslim)

3. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je on olajšal stvar kesanja in jo dal, da bo to med sužnjem in njegovim Gospodarjem, brez posredništva med njima, brez kakršnekoli težave, utrujenosti in napora pri tem kesanju, suženj samo dvigne svoje roke in prosi svojega Gospodarja za oprostitev in odpuščanje, priznavajoč svoje grehe. Vzvišeni Allah pravi: »In kdor stori kaj slabega ali samemu sebi stori krivico in nato poišče odpuščanje od Allaha, bo našel Allaha, da Največ odpušča in da je Najbolj Usmiljen.« (An-Nisa (Ženske) 110. verz)

4. Od islamske strpnosti in lahkote je, da grehe tistih, ki se iskreno pokesajo za svoje grehe in obžalujejo to, kar so storili ter so odločni, da se ne bodo vrnili nazaj h grehu, zamenja v dobra dejanja, Vzvišeni Allah pravi: »In tisti, ki se razen Allahu ne klanjajo drugim bogovom in ki ne pobijajo tistih, za katere je Allah to prepovedal, razen kadar pravica tako zahteva, ki ne živijo v razvratu. Kdor pa živi tako, bo izkusil kazen, na onem svetu bo doživel podvojeno trpljenje, večno bo osatal ponižen v njem. Tistim pa, ki se pokesajo in začnejo verovati in opravljati dobra dela, bo Allah njihova slaba dejanja spremenil v dobra, zakaj Allah odpušča in je milosten.« (Al-Furkan 68-70)

Islamska zakonodaja govori grešnikovemu razumu in obravnava ter zdravi njegovo zmedeno stanje duha z odpiranjem poti odpuščanja, da odstopi od greha. Vzvišeni in Blagoslovljeni Allah nikogar od Njegovih bitij ne spravlja v obup glede odpuščanja njegovih grehov, oprostitvi in odpuščanju njegovih napak, ne glede na velikost greha in napake, Vzvišeni Allah pravi: Reci: »O moji služabniki, ki ste se pregrešili nad seboj! Ne izgubite upanja v Allahovo milost! Allah vam bo gotovo odpustil vse grehe, saj mnogo odpusti in je usmiljen.« (Az-Zumer (Skupine) 53. verz)

To je v zvezi s pravicami Allaha, glede pravic, ki so povezane z ljudmi, pa jim je potrebno vrniti oziroma dati njihove pravice, iskati od njih odpuščanje in pobotanje za tisto, kar se je storilo v zvezi z njihovimi pravicami.

5. Od islamske strpnosti in lahkote je, da islam nagrajuje za dobro namero, tudi če ni narejena z dejanjem. Tako, če nekdo namerava storiti dobro dejanje, ampak ga ne stori, se mu zapiše dobro dejanje. Stvar celo presega to, in tako če ima musliman namen narediti slabo dejanje in ga ne naredi, iz bojazni pred Allahovo kaznijo, ga Allah nagradi za to z dobrimi nagradami, ker je on opustil tisto, kar je nameraval, zaradi bojazni pred Allahom. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal (v svetem govoru): Vzvišeni Allah je dejal: »Če Moj služabnik želi narediti slabo dejanje, mu ga ne zapišite, vse dokler ga ne stori, če pa ga stori, potem mu zapišite, tako kot je podobno njemu (temu dejanju). Če pa ga opusti zaradi Mene, mu zapišite dobro dejanje. Če pa želi narediti dobro dejanje in ga ne stori, mu zapišite dobro dejanje, če pa ga stori, mu zapišite kot deset podobnih (dobrih dejanj) vse do 700 krat.« [23]

6. Od islamske strpnosti in lahkote je, da ni dal, da bodo grehi muslimana njemu preprečili Allahovo milost, ampak mu je naredil, da bi videl Allahovo milost in odpuščanje pri množici njegovih grehov, ko bodo predstavljeni njegovi listi (na Sodnem dnevu). Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: Resnično vem za zadnjega prebivalca Raja, ki bo vstopil v Raj in zadnjega prebivalca Pekla, ki bo odšel iz njega. To je človek, s katerim se bo prišlo na Sodnem dnevu in se bo reklo, naj se predstavijo njemu njegovi majhni grehi in povzdignejo njegovi veliki grehi. Tako se mu bodo predstavili njegovi majhni grehi in se mu bo reklo: 'V tem in tem dnevi si storil to in to, in v tem in tem dnevi si storil to in to.' On bo odgovoril: »Da.« Ne bo mogel zanikati in se bo bal za svoje velike grehe, da se mu bodo začeli predstavljati. Njemu bo rečeno: »Ti imaš za vsako slabo dejanje, dobro dejanje.« On bo pa dejal: »O Gospodar, storil sem (slaba) dejanja, ki jih tukaj ne vidim?« Videl sem Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), da se tako smeje, da se vidijo njegovi podočniki. (Navaja Muslim)

6. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je Allah prizanesljiv tistemu, ki mu je nepokoren od Njegovih sužnjev in mu to prekrije, Vzvišeni Allah pravi: »Če bi Allah kaznoval ljudi, kakor so si zaslužili, ne bi ostalo nič živega na površini zemlje. Toda On jih pusti živeti do določenega dne, in ko jim ta dan pride – Allah dobro ve Svoje služabnike.« (Fatir (Stvarnik) 45. verz)

 

 

 

Islamska strpnost in lahkota glede odpuščanja grehov

Od islamske strpnosti je, da je dal za neka bogoslužna dejanja poleg nagrade, ki sledi za opravljanje le-teh tudi dodatno odpuščanje grehov, kot Allahovo milost do Njegovih služabnikov, spokojnost njihovih duš in da se očistijo od množice grehov. Ta dejanja so naslednja:

1. Od islamske strpnosti in enostavnosti je, da je dal za opravljanje obveznega bogoslužja poleg nagrade, ki sledi za opravljanje le-teh tudi dodatno odpuščanje grehov, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Pet molitev, petkova molitev do naslednje petkove molitve, ramadan do naslednjega (posta) ramadana je odpuščanje grehov med njimi, če se izogibajo veliki grehi.« (Navaja Muslim)

2. In Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Sledite (nadaljujte) med romanjem in umro, ker onadva odstranjujeta (izbrišeta) revščino in grehe, tako kot ogenj odstranjuje rjo železa, zlata in srebra in ni druge nagrade za pravilno opravljeno romanje, razen Raj.« (Navajanje je verodostojno v As-Sahihah: 1200)

3. Od islamske strpnosti in enostavnost je, da bo izogibanje velikih grehov vzrok za odpuščanje drugih majhnih grehov, Vzvišeni Allah pravi: »Če se izogibate velikih (grehov), ki so vam prepovedani, bomo izbrisali ter prekrili vaša slaba dejanja in storili, da vstopite v plemenit kraj.« (An-Nisa (Ženske) 31. verz)

4. Od islamske strpnosti in lahkote je, da se s širjenjem pozdrava (selama) in rokovanjem med muslimani odpuščajo grehi, Huzejfa (naj bo Allah z njim zadovoljen) je dejal: Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Ko se musliman rokuje s svojim bratom padajo (se odpuščajo) njihovi grehi, tako kot pada listje iz drevesa.« (Navaja Al-Bezar, Al-Albani meni, da je hadis verodostojen)

5. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je vse, kar prizadene sužnja od bolezni, nesreč, skrbi in žalosti, od stvari za katere mu Allah odpusti in odstrani njegove grehe in slaba dejanja. Abu Se'id Al-Hudrij, naj bo Allah z njim zadovoljen, je dejal: Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Ne bo ničesar, kar bo prizadelo vernika od utrujenosti, žalosti, bolezni in bolečin celo skrbi, ki ga skrbijo in da mu ne bo Allah za to odpustil (prekril) njegova slaba dejanja.« (Navaja Muslim)

In Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Ne bo nobena nesreča prizadela muslimana in da mu Allah ne bo zaradi nje izbrisal (odpustil) njegove grehe, celo za trn, ki ga zbode (v telo) .« (Muteffekun alejhi)

6. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je obredna čistoča od vzrokov za odpuščanje grehov. Abu Se'id Al-Hudrij, naj bo Allah z njim zadovoljen, je dejal. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Naj vas napotim na tisto, s čimer Allah odpusti grehe in poveča dobra dejanja?« Rekli so: »Zagotovo, o, Allahov poslanec.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Opravljanje obrednega pranja, ko je neprijetno, pričakovanje molitve po molitvi; vsak človek med vami, ki odide iz svoje hiše, da bi opravil molitev z vodjo (imamom), potem pa se vsede in čaka na naslednjo molitev, za njega molijo angeli: »Naš Allah, odpusti mu, naš Allah usmili se mu.« (Navaja Ibn Madže, Ibn Huzejme, Ibn Hibban v svojem Sahihu, isti tekst ima Ad-Daremi v svojem Musnedu, Al-Albani meni, da je verodostojen)

7. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je dal za opravljanje preprostih dejanj, kot je omenjanje Allaha, da bo enakovredno trošenju premoženja na Allahovi poti in od vrst približevanja k Allahu. Abu Hurejra (naj bo Allah z njim zadovoljen) pripoveduje da so prišli reveži k Allahovemu glasniku (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in dejali: » O, Allahov glasnik, bogati so pred nami v visokih stopnjah in večno blaginjo. Molijo tako kot mi molimo, se postijo, tako kot se mi postimo, imajo prednost v premoženju s katerim opravljajo romanje in umro, se borijo (na Allahovi poti) in delijo miloščino.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Naj vam povem stvar, če se jo boste držali, boste ujeli tiste, ki so vas prehiteli, vas pa ne bo potem nihče dohitel in boste boljši kot tisti, ki živijo med njimi, razen tistega, ki opravi podobno temu?« Po vsaki molitvi izgovarjajte subahnellah (slava Allahu), al-hamdu lillah (hvala Allahu) in Allahu akber (Allah je največji) 33 krat.« Mi pa smo se razšli, nekateri med nami so rekli: ''Subahanellah bomo izgovarjali 33 krat, alhamdu lillah bomo izgovarjali 33 krat in Allahu ekber bomo izgovarjali 34 krat.'' Vrnil sem se k njemu (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in ga vprašal. Rekel je: »Recite: 'Subahnellah val-hamdu lillahi vallahu ekber, tako, da bo vsak od njih 33 krat.« (Navaja Muslim)

8.Od islamske strpnosti in lahkote je, da je dal za pogostost delanja dobrih dejanj izbrisanje slabih dejanj, Muaz (naj bo Allah z njim zadovoljen) je dejal: »O, Allahov poslanec, daj mi nasvet.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Boj se Allaha, kjerkoli naj boš.« On je dejal: »Povečaj mi.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Slabemu dejanju naj sledi dobro dejanje, ki ga bo izbrisalo.« On je dejal: »Povečaj mi.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Ravnaj z ljudmi z dobro etiko (karakterjem).« (Ahmed, navajanje je verodostojno)

9. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je dal, da bo opravljanje bogoslužja vzrok za odpuščanje kaznivih dejanj za male grehe, dokaz temu je tisto, kar je verodostojno preneseno od Abu Umame, naj bo Allah z njim zadovoljen, ki pripoveduje, da je neki človek prišel k Allahovemu glasniku (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) in dejal: »O, Allahov poslanec, jaz sem storil kaznivo dejanje in izvrši kazen nad menoj!« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ga je vprašal: »Ali si opravil obredno pranje, ko si prišel?« On je odgovoril: »Da.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ga je vprašal: »Ali si opravil molitev z nami, ko smo jo opravili?« On je odgovoril: »Da.« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) mu je dejal: »Pojdi, resnično ti je Vzvišeni Allah odpustil.« (Muteffekun alejhi)

 

 

 

Islamska strpnost in lahkota ter odkup grehov

Od islamske strpnosti in enostavnosti je, da je predpisal svojim sužnjem odkup za storjene prepovedane stvari, bodisi da gre za pravice Allaha ali da gre za pravice ljudi, da bi bil vzrok za oprostitev in odpuščanje storjenega greha. Ti odkupi izbrišejo in odstranijo od muslimana občutek greha, po dajanju odkupa, tako da ne živi v duševni stiski, zaradi storjenega greha. Navajamo nekaj primerov strpnosti in olajšanje v nekaterih odkupih (za greh) skozi naslednje:

1. Od islamske strpnosti in enostavnosti na področju nenamernega umora je, da je dal za njega odkup, to je naš Vzvišeni in Blagoslovljeni Gospodar pojasnil v Svojem govoru: »Ne more se zgoditi, da vernik ubije vernika, razen pomotoma. Kdor je nehote ubil vernika, mora osvoboditi sužnja vernika in dati krvnino njegovi družini, razen če mu to odpustijo (kot miloščino zanj). In če bi bil (ubiti) pripadnik vam sovražnega naroda ter vernik, se mora osvoboditi (zanj) suženj vernik. Če pa bi bil pripadnik naroda, s katerim imate sporazum, se mora dati krvnina njegovi družini in osvoboditi se mora sužnja vernika. In kdor ne zmore (tega storiti), se mora postiti dva meseca zaporedoma, da bi Allah prejel njegovo kesanje. Allah je Vseveden in Moder. « (An-Nisa (Ženske) 92. verz)

2. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je dal v primeru zihara[24] odkup zanj, to je naš Vzvišeni in Blagoslovljeni Gospodar pojasnil v Svojem govoru: »Tistim, ki rečejo svojim ženam, da so jim kakor matere, pa se potem pokesajo in še naprej živijo z njimi, morajo osvoboditi enega sužnja, preden se smejo znova dotakniti žene. Tako vam je zaukazano. Allah pa dobro pozna vaša dela!« (Al-Mudžadele (Razprava) 3. verz)

3. Od islamske strpnosti in lahkote na področju namerne prisege je, da se izbriše in odpusti ta namerna prisege z odkupom, Vzvišeni in Blagoslovljeni Allah je to pojasnil v Svojem govoru: »Allah vas ne krivi za nenamerne prisege, vendar vas krivi, če prisežete s trdnim namenom. Odkup za prelomljeno prisego pa je, da nahranite deset siromakov z običajno hrano, s katero hranite svojo družino, ali da jim daste oblačila ali da osvobodite sužnja. Kdor pa tega ne zmore, naj se posti tri dni. To je odkup za prelomljene prisege, če ste prisegli. Zato varujte svoje prisege. Tako vam Allah pojasnjuje Svoje predpise, da bi bili hvaležni. « (Al-Maidah (Miza) 89. verz)

4. Od islamske strpnosti in lahkote, glede odkupa je, da se on razveljavi v primeru nezmožnosti njegovega dajanja vseeno ali gre za finančno ali fizično dajanje odkupa.

Najboljši dokaz temu je pripovedovanje prijatelja Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), ki je prišel k njemu in dejal: “Allahov poslanec, jaz sem uničen!” Kaj ti je? – je vprašal Muhammed (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ). - Imel sem spolni odnos s svojo ženo v času posta - je on odgovoril. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ga je vprašal: “Ali lahko osvobodiš sužnja?” On je dejal: “Ne.” Ali si se zmožen postiti dva zaporedna meseca? – je vprašal Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ). On je dejal: “Ne.” – Ali lahko nahraniš 60 siromakov? – je vprašal Muhammed (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ). On je dejal: “Ne.” Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) se je malo zadržal, ko smo mi bili tu, in potem prišel z veliko torbo v kateri so bili datlji ter vprašal: “Kje je tisti, ki je spraševal?” On je odvrnil: “Jaz.” Muhammed (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) mu je dejal: “Vzemi to in razdeli kot miloščino.” Človek je vprašal: “O Allahov poslanec, ali naj razdelim revnejšim od mene? Prisežem pri Allahu, da med tema dvema skalovjima (v Medini) ni nobene revnejše družine od moje družine.” Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) se je tako nasmejal, da so mu se videli njegovi podočniki in potem dejal: “Nahrani svojo družino.” [25]

 

 

 

Islamska strpnost in lahkota v neprekinjenosti dobrih dejanj

1. Od islamske strpnosti in enostavnosti je, da je dal, da se musliman nagradi za dobra dejanja, ki jih ni storil in to na način, da napoti druge, da delajo dobra dejanja, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Tisti, ki poziva na pravo pot ima nagrado podobno nagradi tistega, ki ga sledi, pri tem pa se ne zmanjša ničesar od njihovih nagrad, tisti pa, ki poziva v zablodo ima greh podoben grehom tistega, ki ga sledi, pri tem pa se ne zmanjša ničesar od njihovih grehov.« [26]

To je tisto, kar spodbuja muslimana z vsem spodbujanjem na popravljanje njegove družbe na način delanja dobrih dejanj, njegovem podpiranju in pozivanju k temu ter boju proti pokvarjenosti in neredu in opozarjanjem na to, in da se ne širi in promovira vse, kar je v zvezi s pokvarjenostjo in neredom v skupnosti, tako da naredi listo svojih dejanj brez slabih dejanj. S tem dejanjem koristi sebi in drugim.

2. Od islamske strpnosti in lahkote je, da je dal za dobro vzgojo svoje družine in za širjenje znanja v človeški družbi nagrado služabniku v njegovem življenju in neprekinjeno mu tečejo dobra dejanja po njegovi smrti, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Ko umre človek, se prekinejo njegova dejanj, razen treh: trajne miloščine ali koristnega znanja ali dobrega otroka, ki moli zanj.« [27]

 

 

 

Islamska strpnost in lahkota ter človeške strasti

Od islamske strpnosti, olajšanja in ljubezni dobrega svojim slednikom je, da spreminja njihove običaje in strasti v dejanja, za katera bodo nagrajeni, če pri tem polepšajo namero in namen, od tega je naslednje:

1. Od islamske strpnosti in lahkote je, da ko musliman pristopi k svoji strasti in jo zadovolji na dovoljen način s svojim zakonskim partnerjem, če jo spremlja namera kreposti in zaščite sebe in zakonca pred padanjem v prepovedano, je to njegovo dejanje bogoslužje, za katerega bo nagrajen. Abu Zerr (naj bo Allah z njim zadovoljen) pripoveduje, da so nekateri prijatelji Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) rekli: » O, Allahov poslanec, bogati so odšli z nagradami. Molijo tako kot mi molimo, se postijo, tako kot se mi postimo in dajajo miloščino iz njihovega najboljšega premoženja?” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Ali vam Allah ni dal, da delite miloščino; vsak tesbih (izgovarjanje subhanellah) je miloščina, vsak tekbir (izgovarjanje Allahu ekber) je miloščina, vsak tahmid (izgovarjanje elhamdu lillah) je miloščina, vsak tahlil (izgovarjanje la ilahe illa Allah) je miloščina, ukazovanje na dobro je miloščina, preprečevanje zla je miloščina in v spolnem odnosu nekoga med vami je miloščina.” Oni so rekli: “O, Allahov poslanec! Ali ima nagrado nekdo med nami, če zadovolji svojo strast?” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa je dejal: “Kaj menite, če bi jo zadovoljil na prepovedan način ali ne bi imel greh za to? Prav tako, če jo zadovolji na dovoljen način ima nagrado za to.” [28]

2. Od islamske strpnosti in lahkote je, da spreminja osebne dovoljene navade v bogoslužje, za katerega bo musliman nagrajen, če jih spremlja lepa namera in dober namen. Tako pri jedi in pitju, če je pri tem namera človeka obvarovanje in ojačanje telesa, zato da si pridobi dovoljen zaslužek in da bo sposoben iti, da opravi tisto, kar mu je Allah ukazal od oskrbe za svojo družino, otroke in tiste, ki jih vzdržuje, pomaga svojim bratom ter se ojača za bogoslužje Allahu, je to njegovo dejanje bogoslužje za katerega bo nagrajen. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Če človek troši na svojo družino in pričakuje pri tem Allahovo nagrado, je to njemu miloščina.« [29]

Celo za vsako dejanje, ki ga musliman opravi, če pri tem polepša svojo namero in dober namen, ima miloščino za to. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: »Vsak musliman naj da miloščino.« Rekli so: »O, Allahov glasnik, kaj če ne najde ničesar (za miloščino)?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Naj dela s svojimi rokami in si koristi ter da miloščino.« Rekli so: »In kaj, če ne najde ničesar (za delo)?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Naj pomaga tistemu, ki je potreben.« Rekli so: »In kaj, če ne najde nikogar (tistega, ki je v stiski oz. potrebi)?« On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: »Naj dela dobro in se izogiba zla, to je za njega miloščina.« (Navaja Al-Buhari)

 

 

 

Strpnost in lahkota islama na področju vzgoje

Metoda vzgoje in izobraževanja, ki se sledi v islamu je metoda prijaznosti, blagosti, ki je daleč od nasilja, pretiravanja in odvračanja, Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pravi: “Resnično me ni Allah poslal kot tistega, ki otežuje in preobremenjuje in tudi ne kot tistega, ki je strog in pretirava, ampak me je poslal kot učitelja in tistega, ki olajšuje.” [30]

1. Od islamske strpnosti in lahkote na področju svetovanja, je metoda Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ), ki temelji na ljubezni do dobrega, prijaznosti, blagosti in naklonjenosti v načinu, ki ga je on (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) uporabljal pri svetovanju mladeniča, ki je želel storiti prešuštvo, on je hotel iskati dovoljenje od Allahovega glasnika (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) za to dejanje, on (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa mu je dejal: “Ali želiš, da se to zgodi tvoji materi?” On je odgovoril: “Ne, pri Allahu, naj me Allah naredi, da se žrtvujem zate.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Tudi drugi ljudje ne bi to želeli svojim materam.” Potem je rekel: “Ali želiš, da se to zgodi tvoji hčerki?” On je odgovoril: “Ne, pri Allahu, o, Allahov poslanec, naj me Allah naredi, da se žrtvujem zate.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Tudi drugi ljudje ne bi to želeli svojim hčerkam.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je rekel: “Ali želiš, da se to zgodi tvoji sestri?” On je odgovoril: “Ne, pri Allahu, naj me Allah naredi, da se žrtvujem zate.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Tudi drugi ljudje ne bi to želeli svojim sestram.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je rekel: “Ali želiš, da se to zgodi tvoji teti (po očetovi strani)?” On je odgovoril: “Ne, pri Allahu, naj me Allah naredi, da se žrtvujem zate.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Tudi drugi ljudje ne bi to želeli svojim tetam (po očetovi strani).” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je rekel: “Ali želiš, da se to zgodi tvoji teti (po materini strani)?” On je odgovoril: “Ne, pri Allahu, naj me Allah naredi, da se žrtvujem zate.” On (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je dejal: “Tudi drugi ljudje ne bi to želeli svojim tetam (po materini strani).” Potem je on (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dal svojo roko na njegove prsi in dejal: “Moj Allah, odpusti mu njegov greh, očisti njegovo srce in zaščiti njegov spolni organ.” (As-Sahihah: 370, šejh Al-Arnaut pravi, da je njegova veriga prenašalcev verodostojna.)

2. Od islamske strpnosti in lahkote na področju izobraževanja je uporaba metode olajševanja v poučevanju njegovih slednikov. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je vzpostavil metodo olajševanja za tiste, ki pridejo po njem, skozi pripoved o beduinu, ki je vstopil v mošejo in stoje uriniral. Prijatelji Allahovega poslanca (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) so mu rekli: “Prenehaj, prenehaj!” Allahov glasnik (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) pa je dejal: “Pustite ga (ne prekinjate njegovo uriniranje)!” Potem ga je poklical k sebi in dejal: “V teh mošejah ni primerno opravljanje fiziološke potrebe in nečistih stvari, ampak so namenjene za recitiranje Kur’ana ali omenjanje Allaha.” Potem je zahteval naj mu se prinese vedro z vodo in jo je zlil po urinu. (Muteffekun alejhi)

Ta preroška strpnost in lahkota ni kaznovala tega mladeniča niti ga zmerjala, čeprav je on hotel narediti greh, ki sodi med velike grehe v islamu. Prav tako ni obsodil tega nevednega beduina, ki je uriniral v njegovi (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) mošeji, ki sodi med najboljša mesta (na svetu). Vse to, da bi pojasnil metodo, ki jo želi, da se uporabi po njem v načinu poučevanja, usmerjanja in vzgoji ljudi.

 

 

 

ZAKLJUČEK

Skozi branje te knjige, vam je postalo jasno prizadevanje islama za strpnost in pozivanje k njej, skozi dobrodelnost do ljudi in njihovem pozivu na lep način in veselega obraza, mar Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ne pravi: »Ne podcenjuj nobenega dobrega dejanja, tudi če srečaš svojega brata z veselim obrazom.« (Navaja Muslim)

Skozi poziv na ljubezen dobrodelnosti do ljudi, mar Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ne pravi: »Želi ljudem, kar želiš sebi.« (Navaja At-Tirmizi in Ibn Madže v As-Sahihah:72)

Skozi poziv, da se ne smemo vmešavati v zadeve drugih ljudi in naj musliman opusti tisto, kar se ga ne tiče, mar Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) ne pravi: »Od lepega islama človeka je, da opusti tisto, kar se ga ne tiče.« (Navaja At-Tirmizi in pravi, da je dober, Al-Albani meni, da je verodostojen v Al-Miškatu)

Skozi poziv prinašanja koristi ljudem in njihovo razveseljevanje, mar ni Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) dejal: »Najljubši ljudje pri Allahu so tisti, ki najbolj koristijo ljudem, najljubša dejanja pri Allahu so, razveseljevanje muslimana ali odstranjevanje njegove stiske ali poravnanje njegovega dolga ali odstranjevanje lakote od njega. Da grem s svojim bratom zaradi njegove potrebe, mi je dražje, kot pa, da se osamim zaradi bogoslužja v ramadanu v tej mošeji (v Medini) cel mesec. In kdor obrzda svojo jezo, bo Allah prekril njegovo sramoto in kdor obvlada svojo jezo, lahko pa jo izkaže, bo Allah napolnil njegovo srce z upanjem na Sodnem dnevu, kdor gre s svojim bratom zaradi njegove potrebe, vse dokler mu je ne izpolni, bo Allah utrdil njegove noge v dnevu, ko bodo noge drhtele (omahovale).« (Al-Albani meni, da je hadis verodostojen v Sahihul-Džamiu)

Ta govor ni človeški, temveč je govor skozi islamsko zakonodajo, Kur'an in Sunnet. In ali takšno vero, s takšno metodologijo, ni potrebno svobodno slediti, jo podpirati ali vsaj najmanj, se ne bori proti njej, temveč da se ji ponudi pot, da raste in se širi? Resnično je srečen tisti, ki ima delež v tej veri, da bi užival v tej strpnosti, lahkoti in preprostosti. Od vzrokov za oddaljevanje nekaterih nemuslimanov od islama, je zagotovo tisto, kar vidijo skozi ravnanje in postopanje z ljudmi, ki le trdijo, da so v islamu, toda islam je od njihovih sramotnih in zaničljivih dejanje popolnoma nedolžen, oni so celo najbolj oddaljeni od tega, da mu pripadajo. Upam, da ne bodo sramotna in zaničljiva ravnanja in postopki nekaterih muslimanov prepreka, da ne bi spoznali resničnost in pravilnost o tej veličastni veri.

Poziv k večjemu spoznanju o resničnosti in pravilnosti islama je vzpostavljen, ampak pod pogojem, da se vzamejo informacije iz zanesljivih in številnih virov.

Prosim Allaha, da bo koristi od te knjige in da ta knjiga izpolni namen, zaradi katere je napisana. Mojo ljubezen poklanjam vsem, ki boste brali to knjigo in upam, da mir zajame ves svet in moj poziv vsem je, da spoznajo resnico in ostanejo pod Allahovo skrbjo in zaščito.

 

../../../../../../../Documents/MY%20SITES%20&%20PROJECTS/PROJECTS%20&%20SITES/ISLAML

WWW.ISLAMLAND.COM

 

 

 

../../../../../../../Documents/MY%20SITES%20&%20PROJECTS/PROJECTS%20&%20SITES/ISLAMLAND/profil

 

[1] Prinašanje odločitev v islamskem pravu (šeriatu) z osebnim naporom, neodvisno od katerekoli šole in sodne prakse. El-Kadi el-Bejdavi definira idžtihad kot vlaganje napora v spoznanju šeriatsko-pravnih norm. (opomba prevajalca).

[2] Označuje vse, kar se časti poleg Allaha in vsakogar, ki pripiše sebi katerokoli lastnost, ki pripada izključno le Allahu. (opomba prevajalca)

[3] Sahihul-Buhari 1. poglavje, str.50, št. hadisa 100.

[4] Sahihul-Buhari 3. poglavje, str. 1469, št. hadisa 1839.

[5] Sunen At-Tirmizi 5. poglavje, str. 278, št. hadisa 3095.

[6] Mislili so, da on ne potrebuje veliko bogoslužja, oni pa ga potrebujejo, ker je njemu (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) Allah odpustil prejšnje in prihodnje grehe.

[7] Sahihul-Buhari 5. poglavje, str. 1949, št. hadisa 4776.

[8] Drugo ime je Muzdelifa - območje med dvema gorama blizu Meke.

[9] Poglej Arabci in Evropa str. 10, preneseno iz knjige ''Rekli so o islamu'', str. 327.

[10] At-Turmizi 4. poglavje, str. 333, št. hadisa 1943. Allahov poslanec (Rezultat iskanja slik za ‫صلى الله عليه وسلم‬‎ ) je pričakoval, da mu bo prišel ukaz od Vzvišenega Allaha tako, da bo sosed podedoval soseda, tako kot eden od njegovih sorodnikov, zaradi velikega števila strogih navajanj o varovanju njegovih pravic in dobrodelnosti do njega.

[11] Misli se, da ga bo premagal in vidno predstavil dokaze.

[12] Navaja se v Sunenu Abu Davud 3. poglavje, str. 170, št. hadisa 3052. Al-Albani meni, da je verdostojen v As-Sahihah.

[13] Al-Haradž Abu Jusuf 126.

[14] Obe sehvi sedžde povzročata ponižanje in hudo jezo za satana, ker satan nima molitve in jo skuša pokvariti in narediti nepopolno, zato je Vzvišeni Allah dal tistemu, ki moli pot, s katero lahko popravi svojo molitev in tisto, kar ona nosi od napak in pomanjljivosti, pokorščino satanu pa je On zavrnil in je on tako izgubljen in oddaljen od svoje namere, molitev Adamovega sina pa je izpopoljnjena.

[15] Razločilo med resnico in lažjo, dovoljenim in nedovoljenim, med pravo usmeritvijo in zablodo.

[16] Verodostojno Ibn Hibban 9. poglavje, str. 483, št. hadisa 4176.

[17] V Avnul-Ma’budu 7. poglavju in 451. strani je naslednja razlaga hadisa: Primer preklica prodaje je, ko nekdo kupi nekaj od človeka in potem obžaluje oziroma se pokesa za svoj nakup, bodisi zaradi vidne prevare bodisi zaradi neobstoja njegove potrebe po tem ali zaradi odsotnosti cene. Tako vrne kupec robo nazaj, prodajalec pa jo sprejme. Če prodajalec to stori, mu bo Allah, na Sodnem dnevu, odpustil njegove napake in spodrsljaje, zaradi njegove dobrodelnosti do kupca, ker se je prodaja že zaključila in jo kupec ne more razveljaviti.

[18] Sahihul-Buhari 1. poglavje, str. 435, št. hadisa 1233.

[19] Sunen Abu Davud 3. poglavje, str. 114, št. hadisa 2870.

[20] Sahih Muslim: Knjiga o džihadu (boju), poglavje: Osvajanje Meke .

[21] At-Taberi 3. poglavje, str. 226.

[22] Navaja At-Taberani v njegovem Mu'džmeul-Kebiru: 18410, Al-Hajsemi pravi: Njegova veriga prenašalcev je dobra v Mu'džemul-Zevaid: 86:6, Al-Albani meni, da je navajanje slabo v Daiful-Džamiu št. 832.

[23] Sahihul-Buhari 6. poglavje, str. 2724, št. hadisa 7062.

[24] Gre za prelomitev prisege, da jim njihove žene niso dovoljene, tako kot jim niso dovoljene njihove matere. Kdor prelomi to prisego (in živi naprej s svojo ženo) mora narediti odkup za prelomljeno prisego; osvoboditi sužnja vernika. Če tega ni zmožen se bo postil dva zaporedna meseca, če pa to ni zmožen, bo nahranil 60 siromakov, tako kot navaja Kur'an. (opomba prevajalca)

 

[25] Sahihul-Buhari 2. poglavje, str. 684, št. hadisa 1834.

[26] Sahih Muslim 4. poglavje, str. 2060, št. hadisa 2674.

[27] Sahih Muslim 3. poglavje, str. 1255, št. hadisa 1631.

[28] Sahih Muslim 2. poglavje, str. 697, št. hadisa 1006.

[29] Sahihul-Buhari 1. poglavje, str. 30, št. hadisa 55.

[30] Sahih Muslim 2. poglavje, str. 1104, št. hadisa 1478.