Zakaj sem izbral islam

Zakaj sem izbral islam

Zakaj sem izbral islam
(
Resnična zgodba)
لماذا اخترت الإسلام باللغة السلوفينية

 


M. Emery

 


Prevod
EUROPEAN ISLAMIC RESEARCH CENTER (EIRC)
المركز الأوروبي للدراسات الإسلامية

 
WWW.ISLAMLAND.COM
[email protected]


 
Uvod
O, iskalec resnice! Če jo zares iščeš, potem odloži vsa vnaprej ustvarjena mnenja in odpri svoje srce. Ne dopusti, da drugi sodijo in se odločajo namesto tebe. Sedaj, ko je bilo to povedano, bi s teboj rad delil to lepo pripoved človekovega potovanja k resnici… Menim, da je najbolje, če nam svojo zgodbo prenese kar sam, zato vas puščam z g. Thomasom …

بسم الله الرحمن الرحيم
V imenu Allaha, Najbolj milostnega, Najbolj usmiljenega
Rojen sem bil vdanim katoliškim staršem. Že v mojih rosnih letih, ko me je oče včasih vzel s seboj na svojo pridigo, je bilo popolnoma jasno, da hoče, da ga nasledim v njegovem poklicu. Ko sem bil v dvanajstem razredu, sem že znal po svoje pridigati Evangelije. Na univerzi sem se pogosto srečeval s svojimi protestantskimi sošolci, s katerimi sem razpravljal o razlikah v naših verah ter opravljanju obredov.
Do konca prvega letnika na univerzi sem imel ustrezno osnovno znanje o krščanski veri glede na učenje Katoliške cerkve. Iz cerkvenega sklada so mi podarili štipendijo, v zameno za dobljeno pomoč pa sem prejemal posebne inštrukcije v razumevanju določenih delov Svete knjige, pod nadzorom glavnega duhovnika v cerkvi, ki me je zelo rad učil in je bil z menoj v prisrčnih odnosih.
Ker sem bil v prvi skupini vmesnega tečaja, sem običajno delal na njegovih predmetih do pozno v noč. Neko noč, ko so že vsi zaspali in sem bil zatopljen v svoje študije, mi je na pamet prišla ideja, da raziščem doktrino Svete trojice, temeljno formulo krščanskega verovanja. V misli mi je prišlo vprašanje, kako Bog obstaja v treh osebah, pa ima kljub temu eno božansko naravo, eno voljo in je iz ene substance.
Neuspeh, da svoje verovanje v Sveto trojico uskladim z logičnim znanstvenim sklepanjem je vznemiril moje misli. Dnevi so minevali in mnogokrat sem za pomoč pri reševanju problema s katerim sem si belil glavo želel vprašati očeta, vendar sem vedel, da ne bo upošteval niti najmanjšega dvoma v dogmatično verovanje katoliškega učenja. Nekega dne, ko je bil oče dobre volje, sem ga prosil, naj mi pojasni Sveto trojico – na koncu je rekel:
''V stvareh vere moramo prenehati sklepati … Ta doktrina je nad razumom človeka. Oseba mora verjeti v doktrino samo s srcem in umom!''
Ta odgovor me je zelo razburil. Vse moje razmišljanje je bilo osredotočeno na vprašanje, ki je postalo jasen problem, s katerim sem si še naprej belil glavo in se spraševal:
''Ali je to temelj, na katerem je zgrajena ogromna zgradba krščanskega verovanja? Ali je osnova mojega verovanja le zadeva slepega sledenja nekega zaukazanega verovanja, ki ne vzdrži sklepanja ali neodvisne preiskave z nepristranskimi argumenti iz čiste vesti?''
Postal sem izjemno zaskrbljen in se odločil, da bom slepo verjel v Sveto trojico.
Nekega dne je eden od predstojnikov sam sedel v sobi. Z njegovim dovoljenjem sem vstopil in ga vprašal, če mi lahko pomaga razrešiti nekaj, kar je bil zame zapleten problem. Prijazno me je vprašal, kaj je to. Prosil sem ga, naj mi pojasni, kako Bog, eno bitje, lahko istočasno obstaja v treh ločenih osebah: Oče, Sin (Jezus) in Sveti duh?!
Predstojnik se je nasmehnil in rekel: ''Ali hočeš še naprej ostati na tej univerzi?'' Vprašal sem ga: ''Zakaj, gospod?'' Rekel je: ''Kaj misliš, da bodo univerzitetni uradniki, ki so vneti katoličani, storili z menoj, če bi jih nekdo obvestil, da v svoji pisarni razpravljam o stvareh, ki na splošno nasprotujejo katoliški veri? Ali me bodo še naprej imeli zaposlenega na univerzi? Če hočeš tukaj o čem govoriti, moraš svojo razpravo omejiti na predmet študija na univerzi!''
Zatem sem se dogovoril, da ga obiščem na njegovem domu.
V nedeljo, ko sem se srečal s predstojnikom, me je najprej vprašal, kaj me je napeljalo, da poizvedujem o doktrini Svete trojice. Rekel sem, da hočem vedeti, kako dolgo doktrina vzdrži ob razumskem sklepanju.
Nasmehnil se je in rekel: ''Zakaj ne vprašaš nekega od naših duhovnikov?''
Rekel sem: ''Vprašal sem jih, vendar pravijo, da je to zadeva vere ali verovanja in da ne bi smela biti podvržena nikakršni logiki ali filozofiji. To me je razburilo. V meni je vzbudilo vprašanje, da če je to, v kar verjamem nerazumljivo in nelogično, zakaj bi se moral podrediti kakršnemukoli slepemu sledenju? Ali je Bog tako nepravičen, da od človeka pričakuje, naj verjame v doktrino o Njemu, katere nobena človeška pamet nikoli ne more logično razumeti? Prosim vas da mi daste neko metodo za dokazovanje možnosti takšnega obstoja, kakršnega doktrina trojstva želi od nas, da verjamemo v njega!''
Predstojnik se je nasmehnil in rekel: ''Dragi Thomas! Predstavljaj si, da ti hočem po neki matematični formuli dokazati, kako voda lahko ostane voda in je istočasno tudi ogenj, ali kako je kamen lahko kamen in istočasno tudi voda, kako bi to lahko storil? Menim, da noben razumen človek na svetu ne more predstaviti takšne možnosti … Kako je lahko večno živi Bog, istočasno tudi smrten! (tj. človek, ki je doživel smrt pod rokami drugih smrtnikov?) To je problem, v katerega moramo verjeti, nihče pa nima niti izbire, da bi se spraševal o izvedljivosti te nerazumljive dogme.''
Nadaljeval je: ''Dejstvo je, ko je Bog, v katerega verjamemo kot Enega, absolutno Eden, to pomeni, da je Bog svojevrstno Eden v naravnem bistvu obstoja, brez vsakršnih različnih in raznolikih dejavnikov, ki bi imeli kaj skupnega z Njegovo čisto in Absolutno Edinstvenostjo, da upraviči Sebe kot Absolutni Eden, brez deljivega obstoja, Sam. Delitve namigujejo, da Eden ni Absolutno Eden, temveč mešanica različnih oblik; kar je zmešano, pa nikoli ne more biti v svojem bistvu Eno, v pravem pomenu Edinstvenosti. In zagotovo oseba, katere obstoj je odvisen od različnih komponent, nikoli ne more biti neodvisna v svojih dejanjih, medtem ko je Bog Absolutno Eden, neodvisno Vsemogočen v Svoji volji in v Svojih dejanjih.
Poleg tega - kako lahko tri ločena bitja, s tremi variacijami, tremi ločenimi entitetami, ostanejo s tremi ločenimi posameznimi izvirnimi lastnostmi, in postanejo razumljivo Absolutno neločljivo Eno, brez najmanjše variacije v bistveni Edinstvenosti?
Absolutni Eden mora biti popolnoma neodvisen v svojem obstoju, g. Thomas … Nemogoče je razumeti doktrino Svete trojice, ker je nerazumljiva človeška uganka!''
Nadaljeval je: ''Razlog, zaradi katerega smo kristjani izključeni iz obsežnih virov znanja o resnici (in iz višjih dejavnikov v zadevah vere, ki so na voljo izven naše Cerkve) je ta, da vsakega nekristjana okrivimo za hudičevo delo. Kristjani, g. Thomas, smo v svoji norosti, da napihnemo svoje vrste, odigrali tako sramotno vlogo, da je moral učenjak Sir Dennison Ross nebogljeno razkriti resnico o tem v svojem predgovoru prevoda Kur'ana od Georgea Sala.''
Presenečen sem bil nad argumenti predstojnika, ki je bil znan kot katolik, istočasno pa sem bil ohrabren ob dejstvu, da je moj dvom o nerazumljivosti te doktrine zaposloval misli tudi visoko izobraženemu in razsvetljenemu umu - predstojniku za matematiko. Od razprave z njim sem imel ogromno korist, saj sem spoznal argumente, ki so upravičevali dvom v mojih mislih.
Moje proučevanje te zadeve v islamski literaturi in prevodu Kur'ana mi je odprlo oči za številne velike in zelo pomembne dejavnike, ki se tičejo življenja človeka na zemlji. Nekoč sem obiskal predstojnika v njegovi hiši in na moje začudenje sem videl, da ima veliko literature o islamu!
Vprašal sem ga: ''Gospod, ali lahko izvem, če ste sprejeli vero muslimanov?''
Odvrnil je: ''Naj te ne skrbi moja lastna izbira!''
Vzel sem izvod prevoda Kur'ana Georgea Sala in prebral uvod Sira E. Dennisona Rossa. Uvod moramo prebrati posebno pazljivo. Sir Ross je rekel:
''Dolga stoletja je poznavanje, ki ga je večina Evropejcev posedovala o mohamedanstvu, skoraj izključno temeljilo na izkrivljenih poročilih fanatičnih kristjanov, kar je vodilo v diskriminacijo množic zaradi prostaškega klevetanja. Kar je bilo dobrega v mohamedanstvu, je bilo v celoti spregledano, kar pa v očeh Evrope ni bilo dobro, je bilo pretirano in napačno interpretirano. Edinstvenost Boga in enostavnost verovanja, je bil najbrž vplivnejši faktor za širitev islama kakor sablja gazijev.'' (G. Sale, Prevod Kur'ana, Uvod)
Ta izjava velikega krščanskega učenjaka mednarodnega slovesa me je spodbudila, da spoznam originalna učenja islama, zlasti islamski koncept o Bogu.
Minilo je približno štiri leta in takrat sem že spoznal vsebino Kur'ana. Številne stvari so vzbudile mojo pozornost. O številnih dvomljivih stvareh sem razpravljal s predstojnikom, ki je Kur'an prebral že nekajkrat, in sicer z boljšim in kritičnim pogledom. Sedaj sem hrepenel po srečanju z muslimanskim učenjakom, da bi ga zaslišal o določenih dvomih o islamski veri.
Nekoč sem razmišljal o hinduizmu, vendar me to, kar sem vsakodnevno videl s svojimi lastnimi očmi – prekletstvo najnižjih in kastni sistem in predvsem čaščenje idolov in opravljanje neštetih obredov – ni spodbudilo, da bi začel poizvedovati o njegovih načelih. Nikoli nisem mogel razumeti izključne in samovoljne superiornosti za člane določene kaste, samo zato, ker so se slučajno rodili v to kasto. Videl sem, kako so ljudje, ki pripadajo določeni kasti, predstavljeni kot najnižji v družbi in se z njimi ravna najslabše, ne dovoli se jim niti vstopa v hindujske templje. Videl sem te revne duše, ki jim ni dovoljeno vzeti niti vode iz vodnjakov, ki pripadajo nadrejenim kastam.
Zmešnjava v družbenem življenju hinduizma, ki človeštvo deli na kaste in podkaste, ter nerazumljiva superiornost ene kaste nad drugo je sama po sebi tako odvratna, da nihče ne bi želel proučevati doktrin te vere.
Medtem ko sem zameril kastnemu sistemu in verski segregaciji v hinduizmu, sem se avtomatično spomnil na podobne restrikcije med kristjani. Vprašal sem se:
''Zakaj kritizirati druge ljudi in njihova verovanja, ko pa tudi vera, kateri sam pripadam, vsebuje versko segregacijo? Ali niso cerkve in krščanstvo v lasti izključno članov določene sekte? Ali ne obstajajo cerkve, ki pripadajo določeni sekti in jih ne smejo uporabljati ljudje drugih sekt? Ali ni bilo krščanstvo neuspešno pri združevanju človeštva v eno samo človeško družbo? Ali je Jezus pridigal o vseh teh razlikah in nesoglasjih, ki smo jih mi kristjani uvedli? Ali potemtakem ni res, da smo oddaljeni od originalnih ciljev misije Jezusa Kristusa?''
V nasprotju s temi nezdružljivimi razlikami in neštetimi nesoglasji v družbenem redu hinduizma in krščanstva sem bil kar navdušen nad pristnim in resničnim bratstvom, ki ga dan in noč prakticirajo muslimani. Odkril sem, da muslimanska mošeja pripada vsem, ki se imajo za muslimane in da v mošeji ni rezervacij sedežev. S svojimi očmi sem videl muslimane vseh rangov, vseh družbenih in ekonomskih statusov, različnih ras, različnih narodnosti, skupaj stati v eni vrsti, obrnjene v eno smer, moliti k enemu Bogu v enem jeziku, po molitvi pa se skupaj rokujejo. Bratstvo ali družbena enakost v drugih svetovnih šolah misli temelji bolj kot ne na teoriji; odkril sem, da je v islamu to neprestana izkušnja in življenjska realnost v vsakodnevnem življenju.
Nekega dne me je predstojnik, ki je takrat že postal moj bližnji prijatelj, obvestil, da bo imel nek muslimanski učenjak nekaj govorov v angleščini o življenju poslanca islama (mir z njim), in sicer v dvorani blizu velike mošeje v mojem mestu. Skupaj s predstojnikom sva se udeležila govorov in se srečala s predavateljem, ki je bil stari prijatelj mojega predstojnika. Z njim sva govorila o številnih pomembnih temah.
Med tem srečanjem sem ga vprašal, če bi mi lahko odgovoril na nekaj vprašanj. Rekel je: ''Z veseljem bom odgovoril na tvoja vprašanja.''
Postavil sem mu naslednje vprašanje, na katerega je vedro odgovoril: ''Kakšen dokaz - poleg Kur'ana imate, da je bil Muhammed () resnično Božji poslanec?''
Odgovoril je: ''Ali imaš svojo Biblijo s seboj?'' Rekel sem: ''Da.''
Vzel je naslednje verze in mi jih prebral enega za drugim:
Apostolska dela 3, verzi 22: ''Mojzes je rekel: Gospod, vaš Bog, vam bo med vašimi brati obudil preroka kakor mene. Njega poslušajte v vsem, kar koli vam bo govoril!'' 23 ''In vsak, kdor ne bo poslušal tega preroka, bo iz ljudstva iztrebljen.'' 24 ''Vsi preroki, kar jih je bilo od Samuela in njegovih naslednikov dalje, so napovedovali te dneve.''
Apostolska dela 7, verz 37: ''To je Mojzes, ki je rekel Izraelovim sinovom: Bog vam bo med vašimi brati obudil preroka kakor mene.''
Janez 14,16: Jezus pravi: ''Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj.''
Janez 16,7: ''Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.''
Janez 16, 12: ''Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi.''
Janez 16,13: ''Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči.''
Prebral sem odlomke, ki sem jih pred tem že nekajkrat, vendar je tokrat popolna samozavest, s katero mi je predavatelj rekel, naj iz svoje Svete knjige preberem verze v podporo njegovim trditvam, nanje vrglo novo luč, tako da sem zadevo lahko razumel brez čustev. Kljub temu sem odvrnil: ''Vendar prerokba govori o Jezusovem prihodu!'' Nasmehnil se je in odvrnil: ''Ponovno preberi verz! Ali verz ne govori, da bo Bog dvignil preroka, kakršen je bil Mojzes, tj. človek rojen očetu in materi, kakor je bil rojen Mojzes; medtem ko je bil Jezus rojen le materi. Poleg tega mora biti od Boga obljubljeni prerok človek, kakor je bil Mojzes, vi sami pa imate Jezusa za Božjega sina! Mojzes je bil prerok zakonodajalec in tisti, ki je kakor on, mora biti prav tako zakonodajalec, medtem ko je Jezus samo sledil zakonu, in sicer desetim zapovedim, ki jih je vpeljal že Mojzes. Poleg tega mora oseba izdati svojo zdravo pamet, kakor tudi svojo učenost, če bi hotela reči, da jaz in on, dve različni osebi, tj. prva in tretja oseba, pomenita isto, ali da tisti, ki odhaja, prerokuje o prihodu nekoga drugega, ki je on sam.''
Argument je bil zelo logičen. Potem sem predavatelja vprašal: ''Ali ne verjamete v Jezusa kot v Božjega sina? Ali Jezus ne more biti Bog v obliki človeka?'' Predavatelj se je nasmehnil in z veseljem odvrnil: ''Ali je lahko nekdo sin nekomu, ki nima žene, moj prijatelj? Ali si razumna oseba, ki verjame v sinovstvo Jezusa, istočasno lahko predstavlja Devico Marijo, da je bila uporabljena kot Božja žena? Naj nas Bog obvaruje pred takšnimi hudičevimi zablodami v naših mislih. Sinovstvo uporabljeno v Bibliji lahko pomeni samo bitje ali tistega, ki je prejel življenje od Boga. Drugače, kaj bi rekli o Jezusu, ko sam zase pravi, da je človekov sin … 'Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravite: Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.' (Luka 7,34)
'Kdor se sramuje mene ali mojih besed, se ga bo sramoval Sin človekov.' (Luka 9,26)
'Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi.' (Luka 24,7)
'In vam jo bo dal Sin človekov.' (Janez 6,27)
Jezus se je na Boga nanašal kot na svojega očeta, kakor tudi očeta vseh nas, kar pomeni, da je Bog Jezusov oče v tolikšni meri, kakor je tudi oče (ali stvarnik) vseh nas. Tako sinovstvo Jezusa lahko pomeni v smislu Božje stvaritve, izraz 'Božji sin', ki ga je uporabljal Jezus, pa le v smislu 'Božjega služabnika' – kajti Jezus zase pravi, da je Božji služabnik. O tem dejstvu pričajo verzi, po katerih je bil vsak Božji glasnik vere od Adama naprej imenovan kot Božji sin, v Evangeliju po Luki 3, 23-30. Jezus je imenovan kot Jožefov sin in rodovnik Jožefa ima sledi do Adama, Adam pa je poimenovan kot Božji sin. Preberi trideseti verz v istem poglavju: '… ta Enóšev, ta Setov, ta Adamov, Adam pa Božji.' (Luka 3,30)''
Ta pripravljena vprašanja iz Biblije so me izjemno navdušila, zaradi količine primerjalnih študij med muslimani in kako močni ter logični so v svojem verovanju v Edinstvenost Boga.
Predavatelja sem vprašal: ''Ali verjamete v Sveto pismo kot v Božansko knjigo ali ne?'' V odgovor na moje vprašanje me je predavatelj zaprosil, naj odgovorim na naslednja vprašanja:
Njegova vprašanja:    Moji odgovori:
Ali je Biblija, ki je v tvojih rokah, knjiga, ki jo je Jezus zapisal kot knjigo razodeto od Boga?    Ne.
Ali je Jezus zapovedal ali želel v svojem življenju, da se kaj zapiše zavoljo njega?    Ne.
Ali je bila Biblija, ki je v tvojih rokah, napisana v času Jezusovega življenja?    Ne.
Ali je bila Biblija, ki je v tvojih rokah danes, napisana neposredno po Jezusovem odhodu?    Ne.

Nato je rekel: ''Prosim preberi 17. stran v 'Founder of Christianity and his Religion', izdano s strani Christian Literature Society, Madras. V tej knjigi piše:
'Celotna Biblija vsebuje šestinšestdeset knjig, ki jih je napisalo štirideset različnih avtorjev v obdobju približno petnajstih stoletij.' V knjigi je jasno zapisano, da JEZUS KRISTUS SAM NI NAPISAL NIČESAR. Ustno izročilo je bilo mnogo let edino sredstvo, ki se je uporabljalo za širjenje krščanstva. Zgodnja pisanja Nove zaveze so bila sestavljena za usmeritev tistih mladih spreobrnjencev.
Ista knjiga nadaljnje razkriva: 'Najbrž so bila napisana približno dvajset let po smrti Jezusa Kristusa.'
Na 18. strani piše: 'Evangeliji ne podajajo kompletne zgodovine Kristusovega življenja. So bolj memoari (spomini).' ''
Rekel sem: ''Biblija je Božja beseda, navdihnjena in zapisana s strani Jezusovih apostolov!'' Ponovno se je nasmehnil in rekel: ''Gospod Thomas, če je Biblija knjiga o apostolih in o Jezusu, kako potem razlagate razlike v Knjigi, če je navdihnjena Božja beseda … Ali katoliška Biblija ne vsebuje nekaterih knjig, ki jih protestantska verzija ne?
Ali ste prebrali, kaj je g. Wilson rekel o Bibliji v uvodu 'Diaglotta' – izdanega s strani Watch Tower Society? 'Če je ne bi publicirala kraljevska avtoriteta, je danes ne bi spoštovali angleški in ameriški protestanti, četudi je prišla direktno od Boga. Dokazano je bilo, da vsebuje preko 20000 napak! Skoraj 700 grških rokopisov ni znanih in nekateri so zelo stari, medtem ko je imel prevajalec običajne verzije na voljo le okrog 8 rokopisov, najzgodnejši od njih pa je iz desetega stoletja.'
Ali Biblija ne temelji na osmih rokopisih, medtem ko je sedaj na voljo sedemsto rokopisov? Če je vsebina vseh teh rokopisov prav tako Božja beseda, zakaj so bili ti rokopisi izpuščeni? Ob pogledu na vsa ta dejstva, ki so vam bila razjasnjena, če še vedno verjamete v Biblijo, kot navdihnjeno Božjo besedo, lahko to počnete, vendar tega ne morete pričakovati od vsega sveta. Če naredite resno in nepristransko študijo Stare in Nove zaveze, boste našli precej blasfemičnih izjav, ki si jih je judovski um izmislil o Lotu, Davidu, Noetu in Abrahamu, ki so bili vsi Božji poslanci:
'Tedaj je Noe, mož zemlje, začel saditi vinograd. Ko pa je pil vino, se je napil in nag obležal sredi svojega šotora. Ham, Kánaanov oče, je videl nagoto svojega očeta in je šel to pravit obema bratoma, ki sta bila zunaj. Sem in Jafet pa sta vzela plašč, si ga dala na ramena, šla zadenjsko in pokrila nagoto svojega očeta. Obrnjena sta bila torej proč, tako da nista videla njegove nagote.' (Geneza 9,20-23)
Lot zagreši nečistovanje s svojima dvema hčerkama. (Geneza 19,30-38)
David ima spolni odnos s sosedovo ženo. (2 Samuel 11,4)''
Vprašal sem: ''Kaj? Mar vi muslimani verjamete, da so bili vsi poslanci poleg Muhammeda () brez grehov in sveti?''
Odgovoril mi je z recitiranjem naslednjih verzov iz Kur'ana:
Recite: ''Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam in kar je bilo razodeto Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu in asbat in kar je bilo dano Mojzesu, Jezusu in kar je bilo dano glasnikom (vere) od njihovega Gospodarja. Med njimi ne delamo razlik in mi smo Mu predani (smo muslimani).'' (2:136)
Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance, (rekoč): ''Ne delamo razlik med katerimkoli od Njegovih poslancev.'' In dejali so: ''Slišali smo in se pokoravamo. (Prosimo) Tvoje odpuščanje, Gospodar naš, in k Tebi bomo vrnjeni.'' (2:285)
Zgornji verzi iz Kur'ana jasno pričajo o dejstvu, da morajo muslimani verjeti v iskrenost in svetost, ne le Poslanca Muhammeda (), temveč tudi vseh ostalih glasnikov vere in poslancev, in da ne smejo delati razlik med njimi; to je eden od temeljev njihove vere. Naslednji verz v Plemenitem Kur'anu nas obvešča o dejstvu, da je Bog pošiljal glasnike vere vsem narodom na vseh delih zemlje.
In ni bilo naroda, ki ne bi imel svarilca. (35:24)
Prepričalo me je, da je samo islam vseobsegajoča vera, ki prepoznava vse ostale vere in ki vsebuje popolno harmonično integracijo vsega dobrega, ki se delno lahko najde v drugih veroizpovedih sveta. Sveta knjiga islama, Sveti Kur'an, je zadnja objava Božanske Resnice. Omejitve človeškega uma v različnih obdobjih ni dovolila niti glasniku vere, kakršen je bil Jezus, da bi povedal celotno resnico. Jezus je moral oditi, čeprav je bilo ljudem potrebno povedati še številne stvari. (Janez 16,12) Jezus je moral svojemu narodu povedati, da morajo počakati do prihoda Duha resnice, ki bo razkril celotno resnico. (Janez 16,13)
Nadalje sem bil navdušen nad univerzalnim vidikom islama. Vsak odgovor je bil podan z nesporno avtoriteto in z nezlomljivim argumentom. Začel sem se zavedati razlik med pristno resnico in izkrivljeno zablodo, in spoznal sem številne nove dejavnike, za katere sem bil vsa ta leta slep. Vendar sedaj nisem več vedel, kako bi uskladil zoro resničnega znanja o resnici z mojim originalnim slepim dogmatskim verovanjem ter mojo pripadnostjo krščanski veri. Hotel sem odkriti kakšno napako s strani predavatelja, da bi si na takšno ali drugačno vprašanje zadovoljivo odgovoril in tako imel nekakšen izgovor, četudi lažen, da bi ostal v krščanski veri.
Predavatelj je čez nekaj časa nadaljeval z vprašanjem: ''Ali te lahko nekaj vprašam, če ti ni težko odgovoriti?'' Rekel sem: ''Da.'' Vprašal je: ''Ali misliš, da je Jezus Božji sin ali Bog?'' Rekel sem: ''Jezus je Bog v obliki Svojega sina.''
Rekel je: ''Ali si lahko predstavljaš nekoga kot Nesmrtnega Boga in istočasno smrtnega (človeka), ki je bil ujet in je umrl pod rokami drugih smrtnikov? Ali je lahko nekaj visoko in istočasno nizko, črno in istočasno belo? Ali je lahko tema in istočasno svetloba? Kakšna filozofija je to?''
Predavatelj je nadaljeval, rekoč: ''Ali kdaj premišljuješ, da obstaja neko vprašanje, ki izziva doktrino Svete trojice, na katerega mora odgovoriti vsak, ki v to verjame in sicer, če obstajajo tri različna bitja, ki so iz treh različnih entitet, istočasno pa so Eno z absolutno edinstvenostjo v popolnem smislu ali pomenu Edinstvenosti, kaj je skupen nadzor, ki jih ohranja, da ostanejo trije in da so istočasno tudi eno? Če bi obstajal kakšen dejavnik za takšen čudovit in nepredstavljiv fenomen, ki bi povzročil ta nenavaden efekt, potem bi bila ta vzročna moč, ki nadzira število in edinstvenost, edinole Vsemogočni Bog in nihče od treh, ki so le nadzirane komponente. Poleg tega se poraja še eno problematično vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti tisti, ki verjame v trojstvo, in sicer kdo nadzira ali določa delitev enega na tri različne ostale dele in kako da število ni večje ali manjše? Mora obstajati nek vzrok za ta nadziran efekt in ta vzročni dejavnik, ki deluje superiorno nad tremi, je Vsemogočni Bog in nihče od treh, ki so le efekt najvišjega nadzirajočega vzroka.
Podobno se poraja vprašanje, kaj je vzročna moč, ki vpliva, da so trije eno, ko se združijo, namesto da bi se razdelili na številne skupine bitij, in če obstaja kakšen tak vzrok, bo vrhovni nadzirajoči vzrok Vsemogočni Bog in nihče od treh, ki bodo podrejeni. V kakršnihkoli okoliščinah že, noben razumen človek ne more logično verjeti v nek efekt, ne da bi obstajal vzročni dejavnik, ki vpliva na to.
Torej, Sveta trojica je le problematična doktrina, ki jo je ustvarila Cerkev, in z nobenim logičnim sklepanjem ne more biti dokazana kot resnična.''
Nemočno sem se moral strinjati s predavateljem, saj z razumom nisem mogel verjeti v obstoj nečesa, ki je to kar je in je istočasno svoje nasprotje.
Predavatelj je rekel: ''Gospod Thomas! Želim, da za trenutek razmislite o tem, kako se verovanje o Jezusu kot Bogu ali Božjemu sinu sklada z dejstvom, da je bil tako prestrašen ob pretečem križanju, da je zaklical: 'Elí, Elí, lemá sabahtáni?' to je: 'Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?' (Matej 27,46)
Kakšna filozofija je to? Če je bil Jezus Bog, ali to pomeni, da je Boga zapustil Bog in da se je Bog počutil nemočnega, pa je zaklical, naj bo rešen?
Gospod Thomas, vaša Biblija sama sporoča, da je sina zapustil njegov oče (Bog), kar pomeni, da zapuščeni sin avtomatično in naravno zapusti svoje osebne prednosti sina in svoj sinovski odnos do očeta. Kaj pravite na to? Kakšno korist imamo od povezanosti z zapuščenim sinom? Gospod Thomas, prosim, povejte mi!''
Obnemel sem – in nisem vedel, kaj reči in kaj storiti z vero, ki sem jo imel kot vdan kristjan.
''Poleg tega,'' je nadaljeval predavatelj: ''Ali mislite, da je bil Jezus Bog, ko je padel na tla, jokal in molil k nekomu drugemu, da bi od njega odstranil kelih smrti s križanjem?''
Vprašal sem: ''V redu, gospod, kako nasilje, ki ga je uporabljal Poslanec islama (), uskladite s tem, da je bil Božji poslanec?!''
Sledil je takojšen odgovor predavatelja: ''Gospod Thomas, prosim citirajte mi en sam primer iz celotne življenjske zgodbe plemenitega poslanca Muhammeda (), ki nam kaže, da je kdaj storil neko neizzvano agresivno dejanje, ali pa en sam primer najmanjše iniciative pri napadu na neko dušo. Vsaka ekspedicija bitk, ki jih je vodil ali dovolil, je bila v samoobrambi! Biblija ne uči samoobrambe. Biblija uči samo-predajo, in sicer do te mere, da oseba preda vse, kar je v njeni lasti, ko je le del te lastnine odvzeto s strani nekega agresorja. Ali kakšen kristjan sledi temu?
Neodvisno od politične zgodovine krščanskih narodov Evrope, ali ste pozabili na nečloveške metode, ki jih je uporabljalo krščanstvo za širitev vere?''
Sram me je bilo ob tem, kar mi je bilo preneseno in moral sem tiho poslušati poročila o sramotnih dejanjih kristjanov. Na koncu sem si drznil postaviti še eno vprašanje: ''Obstaja doktrina odrešitve ljudi preko Jezusove krvi. Jezus je plačal ceno za grehe človeštva, tj. kdor verjame v Jezusa, je očiščen in odrešen … Ali imate kakšne takšne ugodnosti v islamu?''
Predavatelj se je nasmehnil in odgovoril: ''Moj prijatelj, največji Božji dar človeku je zdrava pamet. Če jo človek sam zavrže, potem mu ne more nihče pomagati. Najprej mi povejte, če doktrina ustreza razumu in zdravi pameti. Oseba A, na primer - kristjan po veri, tj. vernik v Jezusa Kristusa kot odrešenika, opleni hišo osebe B in članov družine B. Ali se razum in logika strinja s tem, da se A ne kaznuje z zakonom, zlasti z zakonom Pravičnega Gospodarja vesolja, samo zato, ker A sprejema Jezusa za svojega odrešenika?''
Moral sem reči: ''Ne,'' ker reči nasprotno bi pomenilo, da sem zavrgel svojo zdravo pamet in nasprotoval razumu!''
Nadaljeval je: ''Obstaja en ogromen vidik doktrine odrešitve preko Jezusove krvi, tj. ko plačamo za neko stvar, ta stvar postane naša last in prejšnji lastnik v celoti izpusti svojo lastnino nad to stvarjo, zaradi cene, ki jo je že prejel, kajne?''
Rekel sem: ''Da.''
Nato je rekel: ''Če so bili grehi človeštva že odplačani, potem Bog nima pravice kaznovati nobenega grešnika! Vsak grešnik, ki verjame v Jezusa, bi bil na svetu svoboden početi vse, kar bi mu ukazala njegova brutalna strast, saj Bog, njegov Gospodar, nima nikakršne pravice, da bi izprašal grešnika, kajti Jezus je poplačal ceno za vse njegove grehe. Ali je to lahko razum in zdrava pamet? Ali ta doktrina lahko pomaga, da se življenje na zemlji vsaj za trenutek lahko nadaljuje v miru in varnosti?''
Nadaljeval je: ''Prosim, zapomnite si, islam hoče, da vsak posameznik s svojim bitjem ostane odgovoren za svoje individualno življenje, kakor tudi za koristi kolektivnega življenja na tem svetu, kajti on sam ni le pripadnik človeške rase, temveč celotnega Gospodarjevega stvarstva. Islam človeka neprestano vabi in spodbuja k dobrodelnosti z obljubo blaženega življenja na onostranstvu in ga neprestano opozarja na zlo ter posledično kazen od Pravičnega Gospodarja. Sveti Kur'an nas opozarja, rekoč:
In pazite se Dneva, ko ne bo mogla nobena oseba prenašati ničesar namesto druge, odkup od nje ne bo sprejet, zagovorništvo ji ne bo koristilo in nihče je ne bo podpiral. (2:123)
Kdor se usmeri (na Pravo pot), je usmerjen za svoje dobro, kdor pa zablodi, zablodi sebi v škodo. In obremenjeni ne bo nesel bremena drugega. In nikoli nismo kaznovali s težkimi mukami, vse dokler ne bi poslali poslanca. (17:15)
O, ljudje! Resnično Smo vas ustvarili iz moškega in ženske ter vas naredili, da ste narodi in plemena, da bi se spoznali. Pri Allahu je zares najplemenitejši med vami tisti, ki je najbolj bogaboječ. Allah je zares Vseveden in je Poznavalec vsega. (49:13)
Medtem ko človeku grozi s težko kaznijo kot povračilo za njegovo zlo, Sveti Kur'an prav tako napove neskončno milost Milostnega Gospodarja, ki noče, da bi se človek, ne glede na to, kako velik grešnik je posameznik bil, počutil popolnoma napačnega ali brez upanja na milostno odpuščanje. Edini pogoj za odpuščanje je grešnikovo kesanje za zlo, z namenom, da bo v bodoče izboljšal svoje obnašanje in da se z vsem srcem posveti pokornosti in hvaležnosti Milostnemu Gospodarju za Njegovo neskončno usmiljenje.
Za božjo voljo, gospod Thomas, povejte mi, kaj menite, da je bolj logično in razumno: da je človek opit in nemaren glede svojih grehov (tj. nerazumljivo samozavesten o ceni za njegove grehe, ki jo je plačal nekdo drug), ali opozarjanje človeka na odlike pred zlom (tj. da je opozorjen na naravne posledice kaznovanja s strani Pravičnega Gospodarja za slabo obnašanje ali nepokornost)?''
Občutil sem, da sem ta dan spoznal plitkost doktrine odrešitve, na kateri je zgrajena celotna stavba krščanske vere. V mojem srcu se je zasvitala Božanska milost Gospodarja, nova svetloba Božanske usmeritve. Zahvalil sem se Bogu, da me je osvobodil krempljev skrajno zablodele dogmatične doktrine in me usmeril v islam, ki sem ga odkril preko nepristranskega poizvedovanja. To je prava in ravna pot k odrešitvi, ki jo je Usmiljeni Gospodar pokazal človeku preko zadnjega poslanca Muhammeda (), naj bo mir nad njim in nad njegovimi Božansko izbranimi potomci.
Ko sem razkril sprejetje resničnega argumenta, ki jih je posredoval predavatelj, in se mu zahvalil, mi je rekel:
''Thomas, moraš se zahvaliti Bogu, ker te je blagoslovil z izpolnitvijo te milostne obljube vsakemu iskrenemu iskalcu resnice!''
Milostni Gospodar je s Svojo neskončno milostjo izpolnil Svojo milostno obljubo, da bo človeštvu podaril večno usmeritev preko plemenitega poslanca Muhammeda (), ki bo za vse večne čase prebival v svoji usmeritvi.
Potem, ko sem se srečal s temi močnimi in nezlomljivimi argumenti proti doktrini Svete trojice in tudi proti številnim drugim osnovam krščanskega verovanja, sem se samo čudil, kako ta nelogična vera lahko privlači tako ogromno število ljudi na svetu.
Nekega dne se je moj oče vrnil domov zelo vesel in nemudoma ob prihodu me je poklical ter rekel:
''Vesel boš, ko boš izvedel, moj dragi sin, da sem danes 109 duš pripeljal v našo vero. Na krstu te velike številke je častiti gospod, vodja naše misije, pohvalil moje usluge in povečal mojo plačo pa tudi mojo potovalno žepnino in me nagradil s simbolično nagrado, ki ustreza številu krščenih!''
Vprašal sem: ''Kdo so, oče, kdo so ti krščenci?''
Rekel je: ''So iz petih okoliških vasi. Moški, ženske in otroci.''
Vprašal sem: ''Ali so vsi izobraženi?''
Rekel je: ''Ne, so revni ljudje iz slumov; delavci na riževih poljih v svojih vaseh.''
Vprašal sem, če so povsem razumeli svoj postopek spreobrnitve v krščansko vero. Ali bi kdo od njih prestal navzkrižno zasliševanje proti njihovi odločitvi, da so zapustili vero, v kateri so bili, in se pridružili krščanskemu verovanju?
Odvrnil je: ''Kako to misliš? Saj sem ti povedal, da so vsi neizobraženi, revni, nepismeni; delavci iz slumov! Skupina je sestavljena iz moških, žensk in otrok. Sedaj bom moral vsak dan odhajati tja, da jih bom inštruiral o doktrini naše vere.''
Ko sem to slišal, sem se nasmehnil, nakar je oče vprašal: ''Zakaj se smeješ, Thomas? Kaj je narobe?'' Rekel sem: ''Nič, oče. V tej množični spreobrnitvi ne vidim nobenega ponosa ali zadovoljstva, ki bi ga neka resnična vera ali pristno ter logično verovanje lahko imelo, saj to ni nič drugega kot izkoriščanje nepismenosti in neznanja revnih delavcev. To je vodenje mentalno slepih v nekaj, česar ne poznajo niti ne prepoznajo!
Oče, mar meniš, da je razumen človek lahko ponosen, ker je nekaj nepismenih moških, žensk in otrok pridobil, da so sprejeli njegove ideale, in ob tem upravičeno še zagovarja odlike ali vrednosti svoje miselnosti?
Medtem ko je vstop v vero, kakršna je islam, izvršen šele po podrobnem proučevanju in poizvedovanju učenih in ob popolnem prepričanju, se mi kristjani ponašamo z uspehom pri napihovanju naših vrst z množičnimi spreobrnitvami nepismenih delavcev, ki so v takšnih okoliščinah prisiljeni sprejeti krščansko doktrino, ne da bi vedeli, če je takšno početje pravilno ali napačno. Nevedni um je kako prazen list, oseba lahko riše po njem, karkoli želi in ko je na tem surovem materialu napis narejen, se vsak umetnik lahko ponaša nad paleto svoje lastne skice. Če se danes s humanostjo in žrtvovanjem za širjenje naše vere pred nepismenimi spreobrnjenci bahamo o pridobivanju nevednih množic, ali bo zunanji svet pozabil tudi Milanski edikt (in dogajanja po njem). Oče! Ali bodo zgodovinska poročila o brutalnem nasilju, ki ga je krščanstvo zagrešilo nad revnimi nemočnimi Judi, v svoji strastni vnemi in hrepenenju, da napihne svoje vrste, popolnoma izginila?''
Nadaljeval sem: ''Če mi dovoliš, oče. Rad bi izvedel od tebe, če je Biblija v tvojih rokah samo za branje, pomnjenje in pridiganje drugim, ali pa se mora delati po njej tudi v vsakodnevnem življenju? Če se mora delati po njej, mi prosim pokaži, oče, če bi krščanski svet lahko prakticiral princip obračanja drugega lica, tudi ko je oseba že napadena? Ali bi nek iskren kristjan podaril svojo srajco, ko bi mu bil odvzet plašč? Ali bi ti, oče, predal našo celo hišo, če bi nekdo vstopil v naše bivališče in vzel nekaj lastnine v sobah in teh prostorih? Če bi krščanske svetovne sile res verjele v to doktrino samo-predaje, zakaj še vedno ohranjajo svoje vojaške in policijske sile?
Povej mi prosim, oče, ali obstaja kakšna zemeljska korist od samega verovanja v neke zlate ideale, ki le krasijo strani neke knjige in o katerih se lahko samo pridiga, vendar se ne morejo prakticirati. Zakaj ne bi razumsko sprejeli doktrine samoobrambe, ki jo uči islam, in principe odpuščanja našim napadalcem, če se pokesajo in izboljšajo svoje obnašanje?
Za božjo voljo, oče, kako so lahko tri različne osebe istočasno absolutno eno, tako številčno kakor tudi v bistveni naravi popolne edinstvenosti?
Na kakšnih logičnih temeljih je lahko oseba, ki jo je Bog zapustil, tudi sam Bog in če se za Jezusa verjame, da je Božji sin, kakšno pravico ima zapuščen sin v odnosu s svojim očetom?
Kakšno pravico ima krščanstvo, da zase trdi resnico, ko pa se je širilo z nečloveško krvoločnostjo, ki so jo krščanske sile izvajale nad revnimi nemočnimi Judi. Izvrševanje brutalnega nasilja, ki se je zagrešilo v imenu svetega Kristusovega imena po Milanskem ediktu, so v celoti zabeležile celo krščanske avtoritete in tudi svetovno znan krščanski učenjak Gibbon v svojem slavnem delu 'The Decline and Fall of the Roman Empire'.
Doktrina odrešitve preko Kristusove krvi bo naravno privlačila tiste grešnike, ki so grešili in se nočejo odpovedati grešenju pod zaščito doktrine, da je cena za njihove grehe že plačana in ne glede kako hujši grešniki hočejo biti, ne bodo niti malo kaznovani za svoje strašne zločine, saj je Jezus že plačal za grehe ljudi. Bog je izgubil Svojo pravico, da zatem kaznuje grešnike.
Obstaja ogromno takšnih stvari, ki potrebujejo študijo brez čustev in nepristransko sodbo.
Povem ti, oče, da ne glede na posledice in težave, ki bi me lahko doletele, sem se odločil, da ne bom prodal ali se odrekel svoji vesti in zdravi pameti, da bi verjel v tako nerazumljive dogmatične doktrine. Sprejel sem islam in če mi prijazno dovoliš, naj ti razložim podrobnosti mojih poizvedovanj; to bom storil vsakič, ko bom vprašan o tem. Ne želim, da bi bila kakšna moja misel ali verovanje zatlačeno v tuje grlo, kajti vera islam, za katero sedaj odkrito razglašam, da sem jo sprejel, zapoveduje, da ne sme biti nikakršne prisile v zadevah vere, saj je bila resnica razodeta proti zablodi.''
Na moje začudenje, je bil oče popolnoma pozoren na razkritje mojih osebnih pogledov in prepričanj, na koncu pa je rekel:
''Sin! Nikar ne misli, da je tvoj oče bedak. Občasno sem se v svojem življenju že soočil s takšnimi idejami, kadar sem imel priložnost razpravljati o religiji z svojimi muslimanskimi prijatelji. Za božjo voljo, zadrži to zadevo samo zase, drugače bodi prepričan, da nas bodo vrgli na cesto kot siromake.''
Nekaj dni kasneje se je tudi moj oče razglasil za muslimana.
Za informiranje vsakega iskalca resnice javno razglašam dejanska odkritja svojega iskrenega poizvedovanja, da islam ni le zadnja velika religija, temveč tudi popolna vera, ki vsebuje vse dobro. Ena od najbolj značilnih in osupljivih lastnosti islama je, da od svojih pripadnikov zahteva verovanje, da so bile vse predhodne religije razodete od Boga, in sicer ljudem v tistih obdobjih. Eden od temeljev te vere je, da morajo njeni pripadniki v vse poslance, ki so bili poslani v svet pred Poslancem Muhammedom (), verjeti kot v iskrene in brezgrešne.
Muhammed () je ime poslanca, preko katerega je bila razodeta ta vsestranska vera v svoji kompletni in popolni obliki za celotno človeštvo za vse večne čase. Zahod je to vero poimenoval kot mohamedanstvo, da bi se skladal z navado krščanstva, budizma, konfucianizma, zoroastrizma in hinduizma. Po drugi strani je ime te vere že podano v njeni Knjigi, Plemenitem Kur'anu, in sicer kot islam; poslanec islama pa je poimenovan musliman, kakor tudi vsak drug vernik. Ker so različni poslanci učili to isto resnico med različnimi narodi v različnih obdobjih v različnih jezikih, se o vsakem poslancu, o katerem Bog govori v Plemenitem Kur'anu, govori kot o muslimanu. Tako sem odkril, brez vsakršnega dvoma, da je islam vera, katero človeštvo potrebuje za svoj napredek v vseh sferah materialnega kakor tudi spiritualnega življenja in si tako na koncu zasluži odrešitev.
Kratka predstavitev islama za nove muslimane
Islam pomeni popolnoma se predati Allahu () z verovanjem v Njegovo Edinstvenost; s čaščenjem Njega in opuščanjem vseh vrst širka (politeizma).
Islam je edina vera, katero bo Allah () sprejel. To je poslednja vera, ki je razveljavila vse prejšnje vere. Allah () od Svojih sužnjev ne bo sprejel nobene poleg nje. Allah () pravi:
Resnično je prava vera pri Allahu islam. (3:19)
Prav tako pravi: In kdor prevzame drugo vero kot islam, nikoli ne bo sprejeta in na onstranstvu bo eden od pogubljenih. (3:85)

Kako vstopiti v vero islam: Dve pričanji verovanja
(ešhedu en la ilahe illallah, ve ešhedu enne Muhammeden resulullah)
Če hočeš vstopiti v islam, moraš poznati pomen teh dveh pričanj; ju izgovoriti s čistim prepričanjem brez najmanjšega dvoma.
Prevod šehadeta:
ešhedu: pričam, zagotovo vem in verujem brez najmanjšega dvoma …
en la ilahe: da v vesolju ni nobenega božanstva vrednega čaščenja …
illallah: razen Allaha; potrditveni del izjave; tj. da morajo biti vsa dejanja čaščenja usmerjena izključno Allahu () …
ve ešhedu enne Muhammeden: ter pričam, da je Muhammed, Abdullahov sin, Abdul-Muttalibov sin, zagotovo…
resulullah: Allahov poslanec, poslan celotnemu človeštvu od Allaha (); tako ljudem kot džinnom.
Splošen pomen: (ešhedu en la ilahe illallah, ve ešhedu enne muhammeden resulullah) Ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allah, in Muhammed je Allahov poslanec (pokoravamo se njegovim zapovedim; vzdržujemo se tega, kar je prepovedal; verjamemo vsemu, o čemer nas je obvestil in da se Allaha () ne sme častiti drugače kot na način, katerega nas je naučil)

Božanska Knjiga islama:
To je Kur'an, Allahova beseda. Razodet je bil Muhammedu () preko angela Džibrila (Gabrijela).
Nujno je, da si musliman zapomni zadosten del, da lahko opravlja svoje molitve.
Vse prejšnje knjige so bile izkrivljene s strani njihovih pripadnikov; vendar Kur'an ostaja v svoji čisti obliki, kakor je bil razodet Muhammedu (). Allah () je obljubil, da ga bo varoval do Dneva vstajenja. Allah () pravi: Zares, Mi smo razodeli Zikr in Mi ga bomo zares varovali. (15:9) Iz tega razloga ga nihče ne more izkriviti.
Potem ko spozna pomen dveh pričanj, ju izgovori in s srcem sprejme (brez pritiska pred sprejetjem, ali zaradi obljube materialnih stvari po izgovorjavi) oseba postane musliman, nad katerim začnejo veljati določene dolžnosti, druge pa se razveljavijo. Če umre tik po izgovorjavi, bo vstopil v Raj, četudi ni storil niti enega dobrega dela.

Pet stebrov islama:
(Ti stebri morajo biti fizično izvršeni, ne glede, če je to dejanje izjava srca, izgovorjava z jezikom ali fizično dejanje)
Prvi steber: Dve pričanji verovanja.
Ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allah, in Muhammed, Abdullahov sin, je bil glasnik vere in poslanec, ki ga je Allah () poslal tako ljudem kot džinnom, da jih usmeri k čaščenju izključno Allaha () brez pripisovanja drugih partnerjev Njemu.
Drugi steber: Salah (Molitev).
V toku dneva in noči je pet molitev. Nagrada, ki jo bo musliman pridobil za opravljanje le-teh, je enaka nagradi petdesetih molitev, če se jih opravi z vsemi potrebnimi pogoji, stebri (dolžnostmi) in obveznimi dejanji. Nekateri pogoji za osebo, ki želi moliti, so, da je razumen musliman, ki je že dosegel leta adolescence, da je opravil taharo (umivanje) in namero (da opravlja določeno molitev) in da se v molitvi obrne proti kibli (v smer Kabe v Meki).
Tretji steber: Zekat (Davek za revne).
Vsak musliman, katerega premoženje je doseglo nisab (količino bogastva, zaradi katere lastnik postane obvezen plačati zekat) in ga ima v posesti 12 lunarnih mesecev, mora od tega dati 2,5% revnim in potrebnim izmed njegovih sorodnikov, katerih mu po zakonu ni potrebno vzdrževati, in tudi ostalim revnim ter pomoči potrebnim muslimanom.
Četrti steber: Post.
Oseba naj ima iskreno namero postiti se še preden se post začne, torej že ponoči. Vzdržati se mora hrane, pijače in spolnim odnosom od zore do sončnega zahoda. Mesec posta se imenuje Ramadan. Obvezen je vsakemu razumnemu odraslemu muslimanu in muslimanki.
Peti steber: Hadž (Romanje).
To je obisk Meke in ostalih svetih predelov z namenom, da se opravi umra in hadž. To je dolžnost vsakega polnoletnega, zdravega, razumnega muslimana/muslimanke, ki si lahko privošči, da ga opravi, vsaj enkrat v življenju. Ženskam, ki nimajo mahrema (osebe, ki jo zastopa in varuje, kot je njen mož, oče, brat…), ni potrebno opraviti hadža.

Šest stebrov verovanja:
Verovanje v Allaha (): To pomeni verovati, da je On Stvarnik, Oskrbovalec, Tisti, ki daje življenje in smrt, Tisti, v Čigar rokah so vse zadeve. On je Prvi, pred Njim ni nikogar, in On je Zadnji, za Njim ni nikogar, On je Najvišji, nad Njim ni nikogar, in On je Vsevedni, pred Njim ni nič skrito. Verujemo v Njegova lepa imena in lastnosti, brez izkrivljanja ali zavračanja, ne da bi iskali podobnosti z njimi ali jih primerjali. Allah () pravi: Njemu ni nič podobno. On je Vseslišni in Vsevidni. (42:11)
Verovanje v angele: To so plemeniti služabniki, ki se pokoravajo Allahu (); med njimi so Džibril (Gabrijel), Mikail (Mihael), Israfil, Malik in angeli, ki beležijo dobra in slaba dela ljudi.
Verovanje v Božanske knjige, ki jih je Allah () razodel glasnikom vere in poslancem: Poslednja Knjiga je Kur'an. Razveljavila je vse prejšnje knjige, zato ni dovoljeno prakticirati nobene knjige poleg Kur'ana.
Verovanje v poslance: Allah () jih je poslal ljudem, da jih tako usmeri k čaščenju izključno Njega in da Mu ne pripisujejo partnerjev. Verujemo, da jih je poslal Allah (). Med njimi so 'Ulul Azm' (poslanci, ki so se zelo trudili), to so Noe, Abraham, Mojzes, Jezus in na koncu Muhammed (), ki je zadnji in najboljši izmed njih.
Verovanje v Zadnji dan: To je Dan vstajenja, Dan obračuna. Na ta Dan bodo verniki vstopili v Raj, neverniki pa v Pekel; kar se tiče grešnikov (ki so umrli, ne da bi se pokesali), ti bodo podvrženi Allahovi volji. Ali jih bo kaznoval, ali jim odpustil.
Verovanje v kadr (usodo); tako slabe kot dobre posledice: Vedi, da se bo zgodilo vse, kar je bilo predpisano; karkoli ti je bilo predpisano, to se bo zgodilo. Vse, kar se dogaja v tem vesolju, je že zabeleženo v Varovani Plošči (Levh il Mahfuz).

Poslednja misel
Upam, da boste prebrali to knjigo z odprtim srcem in umom … In prosim Boga, da boste spoznali luč resnice.

 

WWW.ISLAMLAND.COM
[email protected]